Hvala lepa, predsedujoča.
Ja, današnja seja se kliče ocena Ministrstva za finance o javno finančnih učinkih Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in potrebni ukrepi za pokrivanje izpada prihodkov državnega proračuna, ter pokojninske in zdravstvene blagajne, in tudi vezano na ta naslov so bili vabljeni strokovnjaki, ki nam lahko o tem več povedo ravno za to, da kot odgovorni državljani in pa tukaj poslanke in poslanci lahko ocenimo ali so tiste številke, ki nam jih daje Ministrstvo za finance in tiste številke, ki nam jih daje Fiskalni svet v sozvočju ali kje prihaja tukaj do različnih interpretacij. Za državljanke in državljane je pomembno, da imajo ta dejstva na mizi, ko se bodo 6.
Decembra odločali o tem, ali naj ta zakon začne veljati ali pa je bolje za Slovenijo, da ne.
Torej, ta predlog zakona o interventnih ukrepih je omnibus, obsega razno razna področja, je eden konceptualno najširših zakonov v zadnjem obdobju, kar smo jih imeli v Državnem zboru, od davčne politike, socialne varnosti, trga dela, pokojnin, zdravstvenega varstva in pridemo tudi do energetike, vse v enem zakonu in ravno zaradi tega smo že tekom obravnave izpostavljali potencialne rizike glede njegove preglednosti za državljanke in državljane in pa tudi legitimnosti postopka. Ker veste, da se je sprejemalo to izjemno hitro in kot je predsedujoča že v obrazložitvah pojasnila, brez javne razprave, brez poslušanja argumentov za ali proti. Številna ugledna strokovna in širša javnost dlje časa opozarja predvsem na visoko fiskalno tveganje, ki se ocenjuje statično, kot milijarda evrov izpada iz našega proračuna. Predvsem pa tudi iz socialnih blagajn, kar bomo danes tudi izpostavljali, torej pokojninske blagajne in zdravstvene blagajne. V Svobodi smo prepričani, da bo takšen poseg v javne finance imel negativne posledice za državljanke in državljane, ne samo to, tudi na dolgi rok, da bo povečanje javnega dolga imelo negativne posledice, javni dolg se je v zadnjih štirih letih nižal. in pa to bo imelo tudi posledice na naše bonitetne ocene Republike Slovenije, kar smo zadnja leta jemali za samoumevno. Številni ekonomisti v javnih razpravah opozarjajo, da predlagani ukrepi nimajo jasno opredeljene razvojne logike, ampak delujejo kot skupek parcialnih rešitev brez dolgoročne strategije. Lahko se spomnimo, da ko se je sprejemal tako imenovani interventni zakon, v Sloveniji še ni bila oblikovana vlada, torej predstavniki strank, ki so danes v vladi, so uporabili ta interventni zakon kot lepilo za četrto Janševo koalicijo, in ta koalicija ima predvsem dve skupni točki. Prva je izjemna želja po oblasti za vsako ceno in druga je všečne floskule, ki lahko na kratki rok višajo javnomnenjsko podporo politične stranke, predvsem stranke SDS, na dolgi rok pa seveda jim ni veliko mar kaj bo to povzročilo Republiki Sloveniji. Te prioritete ne samo, da so napačne ampak so zavržne, zavržne, ker tako Vlada Republike Slovenije kot poslanke in poslanci Republike Slovenije bi morali delati za to, da bo naša država se razvijala, da bo prosperirala na dolgi rok in da bodo državljanke in državljani imeli svetlo prihodnost v Republiki Sloveniji, ne pa primarno za to, da bodo obdržali sebe na oblasti. V javni razpravi, ki se je odvila na žalost izven Državnega zbora, ker kot smo slišali, deležniki niso bili vabljeni na seje, preveč se je mudilo. V javni razpravi izven Državnega zbora je bilo pa tudi izpostavljeno, da bo zakon predvsem imel pozitiven vpliv na višje dohodkovne razrede in lastnike kapitala in hkrati, da bo poglobil socialne razlike. Take politike niso nove tekom tudi kampanje, ki se dogaja glede tega zakona, mislim, da bomo odkrili, da so države zahodne Evrope kot ZDA te Tripple down Economics zadeve že sprobale in kakšnih precej pozitivnih rezultatov ni bilo, gotovo pa je bil neizpodbiten rezultat to, da se je družba bo razslojilato, torej ne nujno razvojni zakon, ampak razslojevalni zakon. Fiskalni svet opozarja in izpostavlja, da povratni učinki gospodarske rasti, kar govorijo vedno tisti, ki zagovarjajo zakon, da bo to izjemno spodbudilo gospodarsko rast, ampak Fiskalni svet opozarja, da povratni učinki gospodarske rasti v nobeni opravljeni simulaciji tudi po desetih letih ne nadomestijo neposrednega poslabšanja javnofinančnega salda v celoti. Torej, ena zadeva, o kateri se strinjamo, je, da bo luknja, ne strinjamo se točno kako velika bo ta luknja, imamo različne ocene, zato smo danes tukaj, da slišimo različne argumente, predvsem od strokovnjakov, ampak najboljša ocena je in to je seveda s strani Ministrstva za finance je, da bo ta luknja 350 milijonov evrov, to je najmanjša možna luknja, ki bi jo lahko povzročil ob najbolj optimističnih scenarijih ta zakon, in tudi za ta denar ne vemo kje se bo z začetkom 2027 rezal, zaradi tega, ker trenuten proračun, ki Zakon je predviden in se bo sprejemal za 2027, ne predvideva vplivov interventnega zakona. Zdaj minister Šircelj, ki je trenutno minister za finance, je na začetku odkrito govoril o tem zakonu in je tudi sam skritiziral kar nekatere ukrepe. Najbolj odmeven je bil seveda nižanje DDV, za katerega je sam povedal, da se to ne bo poznalo brez varovalk na cenah hrane, na žalost, za državljanke in državljane, poznalo pa se bo v proračunu, nižji prilivi. Tako da zdaj je pač zaradi tega, ker smo povedali kaj sta dve ključni točki, ki držijo to koalicijo skupaj, da so na vladi za vsako ceno in da višajo ugled stranke SDS na kratki rok, zaradi tega pa mora zdaj to zagovarjati in verjetno mu je izjemno neprijetno, zato tudi danes ni z nami, povsem razumem, je pa škoda, ker mislim, da vseeno veliko Slovenk in Slovencev mu zaupa in bi bilo dobro od njega slišati, kako ocenjuje vpliv tega zakona. Zdaj, po novem je finančno ministrstvo pod njegovim vodstvom ocenilo, da bo po dinamični metodi znašal, da bo finančni učinek, učinek po dinamični metodi 647 milijonov evrov, po statični pa 848 milijonov evrov. Fiskalni svet veliko višje ocenjuje tako statično kot dinamično oceno.
En citat bi še izpostavila, ki je pomemben za našo razpravo naprej in sicer opozorilo s strani vodje Službe za analize pri Fiskalnem svetu, Aleša Delakorda, ki je dejal, da je izhodišče za dinamično analizo seveda statična analiza, katere rezultati niso prikazani, tako da pač težko komentirajo predstavitev te statične ocene in upam, da bo danes, da bodo predstavniki ministrstva to razjasnili. Kot sem rekla, ključna vprašanja danes na tej seji so, kako bomo pokrili izpad, izpad, ki ga eni ocenjujejo na več kot milijardo, drugi pol tega zneska, ampak v vsakem primeru izpad, ki naj bi se v primeru, da bodo državljanke in državljani potrdili ta zakon že z januarjem zgodil, to pomeni, da bomo tako imeli rebalans in državljanke in državljani še danes ne vedo kaj se bo januarja 2027 rezalo iz proračuna, če bo zakon šel skozi na referendumu. In druga zadeva, ki jo upamo, da jo izvemo, kako je Ministrstvo za finance prišlo do tako drugačnih številk kot Fiskalni svet. Morda samo še nekaj citatov od tistih mnenj, ki smo jih dobili pisno, tistih, ki se danes niso uspeli udeležiti. Omenila sem, gospod Mojmir Mrak je to zapisal, da dejansko samo ministrstvo ocenjuje, da bo potrebno 2027 zmanjšati izdatke za 350 milijonov evrov. To je najbolj optimistična ocena. Ampak po njegovi oceni pa dejansko glede na realne predpostavke, ki so tudi izpostavljene pri poročilu Fiskalnega sveta, bo pa dejansko ta številka najmanj 700 milijonov evrov. Torej, govorimo o velikih številkah, ampak tudi v najbolj optimističnem scenariju nimamo odgovorov, in vsaj za ta najbolj optimističen scenarij upam, da bomo danes slišali kje se bo črtalo. Zdaj na žalost ugotavljam, da že trenuten plan za leto 2027 proračun, ki je danes na mizah v Državnem zboru, in ki sploh ne predvideva tega izpada, ki bi ga interventni zakon povzročil, reže na zelo pomembnih področjih za razvoj v Sloveniji. Socialne politike, štipendije se manjšajo, otroški dodatki, starševski dodatki za starševski dopust in mislim, da moramo vedeti preden se državljanke in državljani odločijo da ali ne, kaj dodatno boste še rezali januarja 2027, če bo zakon šel skozi.
Zadnja zadeva se tiče pa samo še tega razvojnega učinka, ki se ga zelo poudarja. Razvojni učinek lahko vidimo, če primerjamo oceno, ki jo je Ministrstvo za finance samo naredilo, zdaj med statično in dinamično oceno tega zakona, ker pri dinamični oceni oni govorijo, da Nadaljevanje) zdaj pa upoštevajo kako bo začelo vse rasti in vsi bodo začeli veliko zapravljati in to bo vse pognalo, nov svet se bo zgodil in celo sami pač ocenjujejo, da bo to 200 milijonov. Cirka. In gospod Borak, ki nam je poslal mnenje, ker se je danes moral opravičiti, tudi napiše, da pričakovani razvojni učinek tega zakona tudi Ministrstvo za finance ne pokaže. Kar pomeni, da tudi sam Šircelj, tisti, če mu zaupate, ocenjuje, da kakšnega blaznega razvoja tukaj ne bo, bo pa gotovo razslojevanje. In mislim, da zato je še dodatno pomembno, da vemo, kaj točno se bo v proračunih v naslednjih letih črtalo v primeru, da državljanke in državljani odločijo na referendumu, da bo ta zakon stopil v veljavo. Toliko za enkrat, hvala predsedujoča.