Stanislav RaščanHvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Veseli me, da vam lahko predstavim poročilo o sodelovanju Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah v letu 2025 ter naše načrte za prihodnost.
Sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah še naprej predstavlja pomemben vidik zagotavljanja nacionalne varnosti, prevzemanja odgovornosti in delitve bremen za mednarodni mir, varnost in stabilnost. Hkrati je sodelovanje ključno za uresničevanje slovenskih zunanjepolitičnih in varnostnih interesov. Slovenija s tem verodostojno izpolnjuje svoje zaveze do zaveznic in širše mednarodne skupnosti, ki jih je sprejela v okviru Nata, EU in OZN, tako z operativnimi prispevki kot tudi z zagotavljanjem ustreznih virov. Letu 2025 smo imeli v 20 operacijah in misijah 726 oseb, in sicer 678 pripadnikov Slovenske vojske, 38 civilnih strokovnjakov in 10 pripadnikov policije. Slovenija tudi v letošnjem letu ohranja okvirno enako raven udejstvovanja. Sodelovanje Slovenije je geografsko osredotočeno predvsem na vzhodno soseščino, Zahodni Balkan ter Bližnji vzhod. Zunanjepolitično in varnostno ostaja najpomembnejše sodelovanje v Natovih operacijah odvračanja in kolektivne obrambe ter v operacijah in misijah na zahodnem Balkanu: KFOR Kosovo, EULEX Kosovo in EUFOR Althea Bosna in Hercegovina. Slovenija je tako v preteklem letu večino svojih napotenih pripadnikov in izvedencev angažirala v Natovih operacijah in misijah, aktivnostih okrepljenega odvračanja in obrambe, pomemben del našega prispevka so predstavljale tudi operacije in misije EU na zahodnem Balkanu, v vzhodni soseščini in na Bližnjem vzhodu. Ob tem je Slovenija ohranila prisotnost v operacijah in misijah OZN na Kosovu, Bližnjem vzhodu ter se ponovno vključila v misijo OZN na Cipru. V letu 2025 je Slovenija za uradno razvojno pomoč namenila 152,9 milijona evrov, kar je 0,22 odstotka bruto nacionalnega dohodka. Od tega je bilo v humanitarno in postkonfliktno pomoč v letu 2025 namenjenih 10,8 milijona evrov, večinoma za odzivanje na humanitarne krize v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in v podsaharski Afriki. Slovenija je sodelovala tudi v šestih mednarodnih reševalnih intervencijah.
V letu 2025 se je število oboroženih konfliktov po svetu še naprej povečevalo, zaznamovale pa so jih vse pogostejše grobe kršitve mednarodnega humanitarnega prava, politična razhajanja, blokade mandatov, pomanjkanje zmogljivosti, kar neposredno vpliva na izvajanje operacij in misij in njihovo učinkovitost, varnost, legitimnost. Ruska agresija v Ukrajini še naprej predstavlja ključno grožnjo evropski varnosti, grobo kršitev mednarodnega prava in temeljnih načel mednarodne skupnosti. Napadi ruske vojske so v letu 2025 okrepili, posledično se je število civilnih žrtev povečalo za 31 procentov v primerjavi z letom 2024. Na Bližnjem vzhodu so se napetosti z Iranom, ki so že junija 2025 prerasle v neposredno vojaško konfrontacijo, še stopnjevale. V Gazi je oktobra 2025, po propadu januarskega premirja, stopila v veljavo nova krhka prekinitev ognja. Leto je prav tako zaznamovalo nestanovitno premirje med Izraelom in Hezbolahom. Konflikti v regiji so se poglobili, poglobili so humanitarno krizo, povzročili množično razseljevanje in vplivajo tudi na varnost pomorskih poti ter energetsko varnost. Evropska soseščina še naprej se še naprej sooča z izzivi glede reform. Gospodarskega razvoja in politične stabilnosti. Pa tudi s hibridnimi in varnostnimi tveganji. Varnostne razmere na zahodnem Balkanu ostajajo stabilne, vendar krhke in nepredvidljive. Moldavija je bila tarča najobsežnejših hibridnih aktivnosti Ruske federacije doslej. Stopnjevanje hibridnih groženj, dezinformacij, zlonamernih kibernetskih aktivnosti predstavlja vse bolj resno grožnjo državam, družbam in gospodarstvu. Tudi mednarodne operacije in misije so vse pogosteje neposredne tarče teh groženj. Terorizem, sprega z organiziranim kriminalom in radikalizacija ostajajo izzivi. Svet se je od sprejema strategije sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah leta 2010 bistveno spremenil, spremenili so se geopolitični okvir in narava groženj. Na evropskih tleh se bojuje krvava konvencionalna vojna, ki se ji je pridružila še hibridna, kibernetska in druge nove oblike groženj, ki žal postajajo vsakdanje stvarnosti kontinenta. Spremenilo se je tudi mednarodno krizno upravljanje. Operacije in misije delujejo drugače, od njih se zahteva hitrejši odziv, v ospredju sta odvračanje in obramba. Slovenija si varnost zagotavlja tudi s sodelovanjem v teh operacijah in misijah, zato mora strategija odražati današnjo stvarnost.
Na podlagi teh spoznanj smo se na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve po več letih začeli proces pregleda obstoječe strategije sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah. Pregled bo potekal tako, da bomo z Ministrstvom za obrambo in Ministrstvom za notranje zadeve in javno upravo opravili temeljit pregled obstoječe strategije, ki trenutno že poteka in pa opravili posvetovanja, na katerih bomo izrazili svoja vsebinska pričakovanja na področju mednarodnih misij in operacij. Nato bomo skupaj pripravili izhodišča in na podlagi ugotovitev začeli s pripravo novega strateškega dokumenta. Prek Nata, EU in OZN bodo tudi v prihodnje zagotavljali svojo varnost in varnost naših zaveznikov. Narava groženj zahteva celosten pristop, v katerem diplomacija, vojska in policija in civilni strokovnjaki delujejo skupaj. Tudi zunanje ministrstvo mora k varnosti prispevati več. Naš cilj pri pregledu in pripravi nove strategije je jasen. Zagotoviti moramo varnost za naše državljane, našo državo in za naše zaveznice.
Spoštovani, naj izkoristim to priložnost, da se na koncu zahvalim vsem pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske, policistom in civilnim strokovnjakom, ki so delovali in vsem, ki trenutno delujejo v operacijah in misijah. Najlepša hvala.