Tomaž PeršeHvala lepa.
Makroekonomska podlaga za pripravo proračuna za leto 2027 je seveda jesenska napoved gospodarskih gibanj 2026, ki jo je Umar pripravil v začetku septembra. Najprej mi dovolite, da na kratko predstavim pričakovana gospodarska gibanja v prihodnjih letih, nato pa nekoliko podrobneje pojasnim ključne dejavnike, ki bodo vplivali na gospodarsko rast v letu 2027, ter glavna gibanja, povezana z uresničevanjem te napovedi.
Zdaj, začel bi z letošnjim letom. Gospodarska rast bo letos po naši oceni dosegla 3,8 odstotka, kar je precej več kot lani, ko je znašala 1,5 odstotka, in tudi bistveno več od naših spomladanskih pričakovanj, ki so znašala 2 odstotka. Na zvišanje napovedi so vplivala zelo ugodna gospodarska gibanja v prvi polovici leta, zlasti v drugem četrtletju, ko je bila gospodarska rast po podatkih SURS celo pet odstotna. Tudi v drugi polovici leta se gospodarska aktivnost nadaljuje, vendar tako visokih stopenj, kot smo jih beležili v prvi polovici leta, do konca leta ne pričakujemo. V letu 2027 se bo gospodarska rast umirila na 2,5 odstotka. Ta meritev je pričakovana in je povezana predvsem z iztekanjem oziroma zaključevanje nekaterih dejavnikov, ki so letos pomembno vplivali k tej visoki gospodarski rasti. Ob tem pa želim poudariti, da je tudi napovedana gospodarska rast za letos 2027 višja od naših predhodnih pričakovanj in precej presega povprečje zadnjih napovedi gospodarske rasti za države EU.
Zdaj, če pogledamo nekoliko podrobneje, kaj bo vplivalo na gospodarsko rast v prihodnjem letu. Najprej bi izpostavil investicije, ki bodo eden ključnih dejavnikov razlike v dinamiki gospodarske rasti med letošnjim in tudi prihodnjim letom. Rast investicij v osnovna sredstva se bo namreč umirila iz letošnjih zelo visokih 9,5 odstotka na 2,7 odstotka v leto 2027. Zdaj letošnja visoka rast temelji predvsem na sočasnem zaključevanju projektov iz NOO ter izgradnja drugega tira na pospešenih občinskih investicijah pred volitvami in tudi na zasebnih vlaganjih v predelovalnih in storitvenih dejavnosti gre torej za kombinacijo izrazitega javnega investicijskega cikla in pa povečanja zasebnih proizvodnih zmogljivosti. V prihodnjem letu pa bo ta rast se sicer nadaljevala, izostal bo pa velik pomemben del prispevka javnih projektov in nekaterih drugih začasnih dejavnikov. Zaradi visoke izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti se bo nadaljevala predvsem vlaganja podjetij v stroje in opreme. Pozitivne premike nakazujejo tudi stanovanjske investicije, kjer pričakujemo pospešitev aktivnosti.
Zdaj drug pomemben dejavnik gospodarske rasti pa je izvoz. Za prihodnje leto predpostavljamo, da bodo razmere v mednarodnem okolju nekoliko ugodnejše kot letos in pri pripravi napovedi smo izhajali iz osnovnih scenarijev mednarodnih institucij, ki so bili na voljo v začetku septembra. Tudi zadnja napoved Mednarodnega denarnega sklada kaže zelo podobno sliko. Rast iz slovenskega izvoza bo torej sledila rasti tujega povpraševanja, pri čemer v prihodnjem letu pričakujemo, da bo razmeroma široko osnovana. Bodo pa v izvoznem sektorju postopoma slabeli nekateri enkratni dejavniki, ki so pa letos pospeševali rast. Gre predvsem za močne učinke zagona novih investicij v avtomobilski in farmacevtski industriji ter za začasno povečanje izvoza avtomobilov z notranjim izgorevanjem v Združenem kraljestvu pred začetkom njihove proizvodnje. Zato bo rast izvoza prihodnje leto znašala 3,3 odstotke, kar je manj od letošnjih 5,3.
Ob tem pa je pomembno poudariti, da letošnja visoka rast izvoza sledi lanski stagnaciji, ko se je izvozna učinkovitost slovenskega gospodarstva poslabšala. Letos pa na tem področju opažamo pozitivne premike, kar kaže na ponovno krepitev odpornosti slovenskega izvoznega sektorja.
Zdaj, drug pomemben dejavnik gospodarske rasti pa je tudi zasebna potrošnja. Podobno kot letos bo tudi bo njeno rast tudi v prihodnjem letu podpirala visoka zaposlenost in rast dohodkov. Pričakujemo, da bo rast zasebne potrošnje znašala 2,7 odstotka. Ob tem pa ocenjujemo, da bo nagnjenost gospodinjstev k varčevanju ostala razmeroma visoka. Stopnja varčevanja bo po naših pričakovanjih nekoliko pod 15 odstotki kar pa je še vedno nad povprečjem EU. Rast trošenja gospodinjstev bo ugodno vplivala na dodano vrednost v storitvenih dejavnostih, predvsem povezanih s turizmom in preživljanjem prostega časa, k temu pa bo tudi dodatno prispevala nadaljnja rast obiska tujih turistov. Na trgu dela pa pričakujemo, da bo zaposlenost ostala na zelo visoki ravni. Zaradi omejene ponudbe delovne sile se bo rast zaposlenosti ustavila oziroma bo zaposlenost stagnirala na visoki doseženi ravni. V naših projekcijah zaposlovanje tujih državljanov še naprej blaži zmanjševanje števila delovno aktivnih državljanov Slovenije, ki pa je povezano predvsem z demografskimi spremembami.
Pri plačah pa pričakujemo nekoliko počasnejšo rast kot letos. Skupna nominalna rast plač se bo z letošnjih 7,9 odstotka prihodnje leto umirila na 5,8 odstotka. Realna rast bo znašala 3 odstotke, kar je sicer manj kot letos, ko bo dosegla 4,6 odstotka, vendar bo še vedno presegala dolgoletna povprečja.
Glede inflacije. Pričakujemo, da se bo rast življenjskih potrebščin za leto 2027 nekoliko umirila in bo v povprečju znašala 2,7 odstotka. Seveda ob predpostavki, da ne bo novih zunanjih šokov, predvsem na energetskih trgih. Tudi ob tej predpostavki pa bodo ostali prisotni določeni stroškovni pritiski, predvsem pri cenah električne energije in plina. Na to bodo vplivali tudi letošnja suša in manjša proizvodnja hidroelektrarn, višje cene plina, rast terminskih cen električne energije in pa višje omrežnine. Po letošnjem upadu pričakujemo v prihodnjem letu ponovno rast cen hrane, predvsem predelanih živil, dražje kmetijske surovine, na katere je vplivala letošnja suša, in višje cene energentov se namreč v končne cene živil prenašajo z določenim časovnim zamikom. Ob nadaljnji rasti dohodkov in povpraševanja bo ostala razmeroma visoka rast tudi rast cen storitev.
Za konec bi želel še izpostaviti tveganja povezana z uresničitvijo napovedi. Predvsem ostajajo prisotna tveganja iz mednarodnega okolja, ki smo jih izpostavili že v pripravi letošnje napovedi in pomemben vir so zagotovo geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu in dogajanje na svetovnih energetskih trgih. Dolgotrajnejše motnje v proizvodnji in izvozu bi lahko povečale tveganje prelivanja višjih cen energentov v osnovno inflacijo, rast plač in pa inflacijska pričakovanja kar pa bi lahko vodilo v izrazitejše zaostrovanje denarne politike. Pomemben vir negotovosti ostajajo tudi trgovinske napetosti in razmere na mednarodnih finančnih trgih. Dodatna tveganja pa predstavljajo morebitni izrazitejši vplivi podnebnih sprememb, zlasti na cene hrane, ter morebitni večji popravki vrednosti naložb, povezanih z umetno inteligenco. Tveganja pa izvirajo seveda tudi iz domačega gospodarskega okolja. Pri tem bi izpostavil možnost nadaljnjega zaostrovanja pomanjkanja delovne sile, ki bi lahko okrepilo pritiske na rast stroškov dela in s tem na konkurenčnost podjetij. Ob tem obstajajo tudi možnosti, da bi bila gospodarska rast tudi višja od napovedane. Te so povezane predvsem z uspešno izvedbo razvojnih ukrepov, izboljšavami poslovnem in davčnem okolju, močnejšim tehnološkim investicijskih ciklov ter uspešnejšim privabljanjem visoko izobražene delovne sile. Zdaj, če strnem. Slovenija se ne sooča več toliko z vprašanjem, kako spodbuditi gospodarsko rast z dodatnim zaposlovanjem in velikim investicijskih ciklov, temveč vse bolj z vprašanjem, kako zagotoviti dolgoročno produktivnosti in konkurenčnosti v razmerah demografskih omejitev.
Hvala lepa.