Leopold PogačarSpoštovani predsednik odbora, hvala za besedo. Lep pozdrav seveda tudi vsem članicam in članom odbora, predstavnikom Vlade in ostalim prisotnim na seji.
Zdaj, Državni svet je predlog novele proračuna za leto 2027 obravnaval na 44. redni seji. Predhodno pa so se do njegove vsebine opredelili tudi pristojna Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter dve zainteresirani komisiji: Komisija za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino ter Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj skupaj z interesno skupino lokalnih interesov. Slednji dve sta predlog novele proračuna za leto 2027 sicer podprli. A hkrati izrazili pričakovanje, da bo v nadaljnjih pogajanjih z reprezentativnimi združenji občin dosežen dogovor o višini povprečnine za leti 27 in 28, ki bo občinam zagotavljala primerno financiranje njihovih zakonsko določenih nalog. Pričakovanja predstavnikov lokalnih interesov sta podprla tudi pristojna Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter sam plenum Državnega sveta. Občine imajo namreč pomembno vlogo pri zagotavljanju javnih storitev in ustvarjanju pogojev za razvoj lokalnega okolja, med drugimi preko investicij in razvojnih projektov. Vsega navedenega pa seveda ne morejo učinkovito izpeljati in izvajati, če nimajo na voljo dovolj sredstev, da se v prvi vrsti izvedejo vse naloge, ki jim jih nalaga zakonodaja. Zato smo z zadovoljstvom sprejeli novico o uspešnem in že podpisanem dogovoru med Vlado in reprezentativnimi združenji občin glede višine povprečnin v naslednjih dveh letih. Manj zadovoljstva in pomislekov glede novele proračuna za leto 2027 pa je bilo izraženih s strani članov zainteresirane Komisije za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino, ki predlaganih proračunskih aktov ni podprla. Skrbi jih namreč velik zaznan razkorak med zakonskimi obveznostmi države in predvidenim financiranjem izobraževanja ter visokega šolstva. Slednje, vključno z znanostjo in raziskovanjem po opozorilu zainteresirane komisije predstavlja enega od temeljev dobro delujočega in konkurenčnega gospodarstva. Zainteresirano komisijo za izobraževanje skrbi tudi morebitno zmanjševanje števila zaposlenih v izobraževanju oziroma posegi v njihove plače ter morebitno uvajanje šolnin. V Državnem svetu smo sicer v zvezi s predlogom novele proračuna za prihodnje leto kot pozitivno ocenili ocenjevali rast investicijskih izdatkov države. Po drugi strani pa je bila izražena skrb glede predvidene višine proračunskih odhodkov, ki sicer za naslednje leto ostajajo v mejah še dovoljenega primanjkljaja državnega proračuna. Razpravljali smo tudi o možnosti uporabe načela dvojne rabe v okviru investicij v obrambo, ki se v prihodnjem letu, zaradi zavez države v mednarodnem okviru povečujejo v bistveni meri. Del državnih svetnikov pa je ocenil, da predlog novele proračuna za leto 2027 ne odraža realnih potreb, ki izhajajo iz zakonodaje zlasti kar se tiče področja šolstva, raziskav in razvoja. Zdravstva in tako dalje, kar naj bi se kmalu pokazalo tudi v praksi. V mnenju Državnega sveta opozarjamo tudi na še vedno odprto vprašanje nadaljnjega izvajanja programov skupinske obnovitvene rehabilitacije, ki jih na kljub zakonski podlagi v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, sprejet leta 2021, še vedno izvaja zgolj na podlagi javnih razpisov in interventne zakonodaje. Pristojne smo pozvali, da čim prej najdejo dolgoročno rešitev, s katero se bo zagotovilo stabilno in dolgoročno financiranje skupinske obnovitvene rehabilitacije v zadostni višini. Vsaj delno nas je o tem potolažila informacija, da so sredstva za to področje v letu 2027 v državnem proračunu zagotovljena. Razpravljali smo tudi o zmanjšanju proračunskih sredstev iz naslova transferjev Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije za 140 milijonov evrov, pri čemer smo se spraševali, ali bo ta poteza rezultirala v zmanjšanem obsegu zdravstvenega varstva, kar nikakor ne bi bilo sprejemljivo ne za delodajalce ne za delojemalce kot zavezance za vplačila v zdravstveno blagajno. Kot kažejo informacije glede trenutnega finančnega stanja zavoda in zamika dela izplačil obveznosti do izvajalcev v naslednje leto, so bile naše skrbi očitno na mestu. Opozarjamo tudi na pomen zagotavljanja dovolj velikega obsega sredstev za izvajanje manjših infrastrukturnih projektov v lokalnih skupnostih, ki v pomembni meri vplivajo na kakovost bivanja v lokalnem okolju, njegov razvoj, pa tudi na razvoj gospodarske aktivnosti v posamezni občini. Za tovrstne projekte namreč v državnem proračunu praviloma zmanjka sredstev, kar pomeni, da slednji ostanejo nedokončani tudi po več let. Izpostavili smo tudi pomen lokalnih akcijskih skupin, katerih financiranje je v letu 2027 še predvideno, v letu 2028 pa ne več, kar bo v bistveni meri okrnilo razvoj podeželja in prizadelo vse deležnike, ki v njih sodelujejo. Tukaj imam v mislih turistične kmetije, mala podjetja, društva in podobno. Ker Evropska komisija sofinanciranje tovrstnih projektov še vedno podpira, menimo, da bi bilo dobro zagotoviti, da bi se za ta namen še vedno zagotavljala proračunska sredstva tudi v letih, ki sledijo letu 2027. S tem se proračuna po naši oceni ne bi preobremenilo, bi pa takšna odločitev številne pozitivne posledice zanesljivo imela za lokalne skupnosti. Dovolite mi še informacijo, da je plenum Državnega sveta Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2027, ne glede na prej izražene pomisleke, seveda podprl.
Hvala lepa.