Andrej ŠirceljHvala lepa, predsednik.
Nekaj teh ukrepov sem omenil že v predstavitvi, morda sedaj še nekoliko bolj podrobno. In sicer za doseganje zastavljenih ciljev pri obvladovanju javnofinančnega primanjkljaja v skladu s fiskalnimi pravili je nekaj ukrepov že pripravljenih, nekaj jih je v različnih fazah priprave. Ob tem želim poudariti, da nekateri ukrepi zahtevajo spremembe, spremembo zakonodaje, medtem ko drugi ukrepi ne zahtevajo spremembo zakonodaje. Namreč boljši nadzor, boljše upravljanje, boljše organiziranje bi moralo enostavno že samo po sebi obstajati. Vendar če nekje ne obstaja in ga s tem uvedemo in seveda s tem dosežemo prihranke, to seveda pomeni, da za to ni potrebno nekega ukrepa sprejeti v okviru, bom rekel, zakonodajnega postopka. Sama optimizacija poslovanja v javnem sektorju, ureditev različnih evidenc dejansko pomenijo to, da se optimizira poslovanje javnega sektorja in s tem pomeni, bom rekel, da to lahko naredimo brez ukrepov. In prihranki, kot kažejo prvi rezultati, so lahko na tem področju zelo veliki. Poleg tega pa smo nekaj ukrepov, ki temeljijo na zakonskih spremembah, že potrdili in posredovali v obravnavo Državnemu zboru. Tako na primer Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih, Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, ukinitev Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije, Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o upravnih taksah, tako da nekaj teh ukrepov dejansko že, bom rekel, je tudi zakonsko predvidenih. Poleg tega seveda obstajajo tudi ukrepi na področju investicij, kjer lahko zamaknemo izvajanje posamezne investicije in s tega zornega kota lahko, bom rekel, dosežemo manjši odhodek na tem področju. Prav tako imamo pripravljen obsežen sklop ukrepov, ki se nanaša na področje izboljševanja učinkovitosti in utemeljenosti lokacije socialnih transferjev, tako da s tega zornega kota se prilagajamo, seveda moram tukaj povedati, da to ni enkraten proces, to zahteva, bom rekel, neprestano delo na teh ukrepih. Poleg tega so pripravljeni ukrepi na področju zdravstvenega zavarovanja, predvsem povezave z bolniškimi odsotnostmi in seveda nadzorom kot veste, smo med državami, ki so na vrhu med državami Evropske unije po številu dni bolniških odsotnosti. Prav tako prilagajamo sistem dolgotrajne oskrbe in osebne asistence. Glede na to, da je bilo omenjeno tudi, da so bile omenjene tudi bonitetne agencije oziroma bonitetne ocene, lahko rečem, da Slovenija izkazuje bonitetno oceno visokega razreda. Gre za oceno AA standard, / nerazumljivo/ s stabilnimi izgledi, Fitch prav tako, A plus s stabilnimi izgledi, Modis AB s stabilnimi izgledi. Z drugimi besedami to pomeni, da vse te mednarodne agencije izkazujejo stabilnost finančnega fiskalnega sistema in jaz močno verjamem, da bo tako tudi ostalo. Hvala.