Andrej ŠirceljHvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje! Pred vami je Predlog sprememb državnega proračuna za leto 2027, skupaj s spremljajočimi proračunskimi dokumenti, ki jih je Vlada potrdila 4. oktobra tega leta.
Proračunski dokumenti odražajo zaveze iz koalicijske pogodbe za mandat 2026-2030. Bistvo teh zavez je usmerjanje aktivnosti v zagotavljanje stabilnih, vzdržnih in predvidljivih javnih financ, spoštovanje fiskalnih pravil Evropske unije. Postopno zniževanje javnega dolga in učinkovito podporo črpanju evropskih sredstev. Vlada je pri pripravi proračunskih dokumentov upoštevala tudi jesensko gospodarsko napoved Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, ki kažejo, da je slovensko gospodarstvo v letu 2026 v zelo dobrem položaju. Gospodarska rast v letu 2027 pa je načrtovana za 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. V prihodnjem obdobju se napoveduje nadaljnja rast investicij, nadaljevala se bo investicijska aktivnost države z obnovami po naravnih nesrečah s pospešenim črpanjem sredstev iz večletnega finančnega okvira Evropske unije za obdobje 2021-2027, s financiranjem prometa in prometne infrastrukture ter z vlaganji v obrambo in zaščito. Pri pripravi proračuna smo upoštevali tudi ukrepe za obvladovanje rasti odhodkov in ukrepi so v različnih fazah priprave. Nekateri ukrepi zahtevajo spremembo zakonodaje, medtem ko v večji meri ukrepi ne zahtevajo posega v zakone, temveč pomenijo predvsem optimizacijo poslovanja v javnem sektorju, urejanje različnih evidenc ali odlog nekaterih investicij. Cilj ukrepov je učinkovitejše delovanje države. Pri socialnih transferjih bomo odpravljali zlorabe, izboljšali bomo izmenjavo podatkov med organi in ob spremembah podatkov sproti ponovno odločali o denarni socialni pomoči. Izterjavo neupravičenih izplačil bomo centralizirali. Z elektronskim zaznavanjem neskladij bomo preprečevali prikrivanje premoženja in fiktivne prijave prebivališča. Rast stroškov dela v javnem sektorju bomo omejili z boljšim upravljanjem kadrov, digitalizacijo in poenostavitvijo postopkov. Kadrovske zmogljivosti bomo prilagajali z naravnim odlivom ali prerazporeditvami. Na področju zdravstvenega zavarovanja se usklajujejo ukrepi, povezani z bolniškimi odsotnostmi, racionalizacijo poslovanja in doseganje doseganjem ugodnejših cen zdravil. Pomemben del pristopa predstavlja tudi učinkovitejše upravljanje državnega premoženja. Ob tem poudarjam, da bomo predvidoma v začetku prihodnjega leta ob novi gospodarski napovedi pristopili k pripravi novega srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta, v katerem bodo podrobneje predstavljeni tudi ukrepi za doseganje predvidene fiskalne poti. V predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije se za leto 2027 prihodki načrtujejo v višini 17 milijard evrov, kar je od ocenjenih prihodkov v letu 200 letu 2026 več za 494 milijonov evrov oziroma za 3 odstotke. In sicer se zvišanja pričakujejo predvsem iz naslova davčnih prihodkov, ki bodo višji za 678 milijonov evrov oziroma za 5 odstotkov tukaj mislim predvsem na prihodke iz naslova dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb in davka na dodano vrednost. V kapitalski prihodki bodo višji za 257 milijonov evrov ali za 162,7 odstotka. Tukaj gre predvsem za prodajo nekaterih osnovnih sredstev, nižje prihodke v letu 2027 pa se načrtujejo predvsem iz prejetih sredstev Evropske unije, ki bodo nižji za 285 oziroma skoraj 286 milijonov evrov ali 17,4 odstotka, predvsem zaradi zaključevanja prilivov iz naslova mehanizma za okrevanje in odpornost v letu 2026 in zaradi nedavčnih prihodkov, ki bodo nižji za 179 milijonov evrov ali 15,8 odstotk, predvsem zaradi nižjega predvidenega vplačila čistega dobička SDH v proračun ter dividend elektropodjetij ter nižjih obresti iz naslova vezanih evrov depozitov. V letu 2027 se predvidevajo odhodki v višini 19,4 milijarde evrov. Sredstva se bodo zagotavljala za zakonske obveznosti za financiranje mednarodno prevzetih obveznosti Republike Slovenij, zlasti na področju vlaganj v obrambo in zaščito vlaganj v promet in prometno infrastrukturo, pa tudi v pokojninsko varstvo, zlasti pomembna pa je krepitev vlaganj v znanstveno raziskovalno dejavnost. Proračunski primanjkljaj se ocenjuje v letu 2027 v višini 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda. V letu 2027 se načrtuje zadolževanje v višini 6,4 milijarde evrov, kar je 1,4 milijarde evrov oziroma 29 odstotkov več kot leta 2026. V predlogu sprememb proračuna 2027 je za plačilo glavnic načrtovano 4,2 milijardi evrov, kar je zaradi dinamike zapadlosti dolga za 1,1 milijarde evrov več v primerjavi z letom 2026. V prihodnje bodo aktivnosti usmerjene tako v znižanje proračunskega primanjkljaja kot tudi v zniževanje dolga sektorja države v razmerju do bruto domačega proizvoda na način, najmanj ni 0,5 odstotne točke bruto domačega proizvoda letno. Slovenija je bistveno manj zadolžena od povprečja Evropske unije in evrskega območja. Dolg Slovenije je tako konec leta 2025 znašal 65,1 odstotka. Želim poudariti, da proračunski dokumenti ustvarjajo ustrezno podlago za nadaljevanje podpore ugodnim gospodarskim trendom za še močnejše gospodarstvo in s tem za boljše življenjske možnosti za vse državljanke in državljane, hkrati pa krepi učinkovitost države ob ohranjanju socialne varnosti, izboljševanju javnih storitev, pa tudi zagotavljanju pogojev za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, ki zavezujejo Slovenijo.
Zdaj pa mi dovolite, spoštovani predsednik, da te stvari povem še z drugačnimi oziroma drugimi besedami. Namreč ljudje danes poslušajo različne stvari, med drugim tudi to, da ne bo pokojnin, ne bo socialnih prejemkov, ne bo štipendij. Da dijaki ne bodo dobili štipendij, da mame ne bodo dobile porodniško nadomestilo in skratka, vsi tisti, ki so upravičeni do socialne pomoči, da ne bodo dobili te pomoči. Skratka, grožnje so tudi v zvezi s tem, da ne bo sredstev za pokojninsko in zdravstveno blagajno. Tukaj moram povedati, da so to izmišljotine in neresnice, gre za to, da se želi ljudi prestrašiti s tem in ne podpiram takšne politike, nasprotujem ji in politika strahu in zastraševanja je za moje pojme zavržna. Nobenega Zujfa ne bo, ker ni potreben. Do pomoči je upravičen vsak, ki jo seveda zasluži in ki jo bo dobil po zakonodaji. Tisto, kar je pomembno in se tukaj spregleda je, da gre pri tem za urejanje sistema in ne za krčenje pravic, skratka, urejanje sistema, da bo manj zlorab. Sredstva ne morejo odtekati tja, kamor ne sodijo in k tistim, ki ta sistem zlorabljajo. Želimo ustvariti gospodarno državo in organi, različni organi, različna ministrstva bodo dohodke o premoženju, dohodke, bodo podatke, se opravičujem, o dohodkih, o premoženju, o prebivališču izmenjevali sproti. Če se podatki spremenijo, potem nastane drugačna situacija. Tukaj moramo seveda upoštevati tudi to, da se bo pregledovalo koliko gre za fiktivnih prijav prebivališč in podobno. In neupravičenih izplačil. Ne moremo in ne bomo izplačevali, ker niso v skladu z zakonodajo. Hkrati je seveda treba, bom rekel, natančneje nadzorovati tudi bolniške odsotnosti. In mislimo, da je poseben nadzor treba tudi tukaj predvsem, zaradi tega, da se ta sistem ne bo zlorabljal. Hkrati bomo seveda tudi ustvarili mehanizme, da bomo ceneje kupovali zdravila, s tem mislimo prihraniti precej in tudi ceneje kupovali različno opremo. V javnem sektorju nobenega linearnega reza ne bo. Kadre bomo prilagajali z upokojevanjem, prerazporeditvami, digitalizacijo, enostavnejšimi postopki. Zdravstvo, socialno varstvo, dolgotrajna oskrba in policija bodo dobili ljudi, ki jih dejansko potrebujejo. Kdor bo potreboval pomoč, jo bo tudi dobil, kdor lahko dela, bo delal in pomagali mu bomo do zaposlitve. To ni noben res, to je ustvarjanje reda. To se pravi, ta proračun za ljudi pomeni predvsem to, da bo upokojenec pokojnino prejemal redno. Mlada družina bo prejemala vse, kar ji po zakonu pripada, študent bo dobival štipendijo, zaposlenemu bo plačal ostalo več, podjetnik bo vedel, kakšne davke bo plačeval, župan bo vedel, s kakšnim denarjem lahko razpolaga vnaprej. Skratka, davkoplačevalec ve, da mora država pretehtati vsak evro. To so dejstva. In ob tem je kakršnokoli strašenje slabo vodilo. Skratka, tudi s tem proračunom ponujamo red, varnost in razvoj.
Ob koncu se zahvaljujem sodelavcem na Ministrstvu za finance, vsem predstavnikom proračunskih uporabnikov za opravljeno delo in prosim vas, za podporo tega proračuna. Hvala lepa.