Toliko okej, ampak kot predsedujoči pričakujem podporo ne zato, ker bi bil nadležen, ampak zato, ker pričakujem oziroma ker brez odgovorov na ta vprašanja nihče v tej dvorani in izven nje ne ve, o čem glasuje. V treh tednih od zadnje seje so se pojavili štirje novi dokumenti in vsak od njih moja vprašanja naredi samo bolj nujna, ne manj.

Prvi. Fiskalni svet je 26. oktobra ugotovil, da v proračunskih dokumentih ni mogoče najti zneska oziroma podatka na katerih ukrepih, pravnih podlagah in izračunih temeljijo načrtovani zneski. Drugič, Fiskalni svet je 4. novembra napisal, da proračunski dokumenti za leto 2027 predpostavljajo za okoli 700 milijonov ukrepov in dodal, da ti ukrepi niso ustrezno predstavljeni. Teh 700 milijonov ukrepov je izhodišče, iz katerega je izračunano leto 2028, o katerem danes odločamo. Tretjič, Ministrstvo za finance je drugega novembra objavilo oceno učinkov interventnega zakona 848 milijonov evrov statično, 647 milijonov dinamično. Referendum bo čez tri tedne, 6. decembra, v proračunu za leto 2028 pa ta zakon ni upoštevan z nobenim zneskom. In četrtič, iz 20. oktobra, 20. oktobra se je Vlada opredelila do amandmajev, o tem bom govoril posebej, ker je v tem dokumentu napisano nekaj, kar v proračunskih dokumentih ni.

Torej leto 2028 v treh številkah. Prihodki 17 milijard 682 milijonov, kar je 644 milijonov oziroma 3,8 odstotka več kot leta 2027, odhodki 19 milijard 400 milijonov, kar je 45 milijonov oziroma 0,2 odstotka več kot leta 2027. Primanjkljaj se zniža za 598 milijonov na milijardo 719 milijonov. Torej preberimo še enkrat to počasi. Primanjkljaj se zniža za 598 milijonov, prihodki zrastejo za 644, odhodki se zvišajo za 45 milijonov evrov. Torej celotno izboljšanje prinesejo prihodki z odhodkovne strani ne pride niti 1 evro. Torej, to ni konsolidacija z ukrepi, to je stava na gospodarsko rast. Torej, če bo nižja od napovedanih 2,3 odstotka, izboljšanja ne bo, ker ga ne drži nič drugega. In prihodkovna stran je ambiciozna. Davčni prihodki rastejo za milijardo štiri milijone oziroma 7,1 odstotek, dohodnina iz 2 milijardi 534 na 2 milijardi 844, torej za 12,2 odstotka. In to naj bi se zgodilo v letu, v katerem naj bi po vladini lastni napovedi gospodarstvo realno zraslo za 2,3, plače za 4,9, zaposlenost pa ostala nespremenjena. 12 odstotna rast dohodnine ob štiri in pol odstotni rasti plač terja pojasnilo, ker ga do danes ni bilo.

Danes odločamo o amandmajih k dopolnjenemu predlogu proračuna in naj najprej povem o čem sploh govorimo. Poslanska skupina Svoboda je 9. novembra vložila šest amandmajev v skupni vrednosti 555 milijonov evrov. Dvesto milijonov evrov za osnovnošolske programe, 150 milijonov evrov za družinske prejemke in starševska nadomestila, sto milijonov evrov za raziskovalne programe, 50 milijonov evrov za označevanje možnosti za invalide, 35 milijonov evrov za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev in 20 milijonov evrov za štipendije. Poslanska skupina Socialnih demokratov je 11. novembra vložila osem amandmajev k skupni vrednosti približno 156 milijonov evrov. Največ, 63,6 milijona, za investicijsko vlaganje v zdravstvo na sekundarni in terciarni ravni. 57,6 milijona za srednješolske izobraževalne programe, preostalo pa za železniško. varnost, državne ceste, spodbude za zaposlovanje, kriminalistično dejavnost in univerzitetne knjižnice. Skupaj torej približno 711 milijonov evrov in to za šolstvo, zdravstvo, znanost, invalide, družine, prometno varnost in policijo. Od tega je 511 milijonov predlaganih iz enega samega podprograma, to je iz infrastrukture in opremljenosti Slovenske vojske. Ta predprogram se v letu 2028 zvišuje iz 741 na 891 milijonov. In vsi ti amandmaji skupaj torej zajemajo približno 57 odstotkov enega podprograma, ki se v istem letu poveča za 150 milijonov evrov. Naj bo bolj jasno povedano, nihče ne predlaga ukinitve obrambnih zmogljivosti. Predlaga pa se, da se del enoletnega povečanja podprograma nameni otrokom, bolnikom, invalidom in prometni varnosti. Kakšen odgovor, kakšen bo odgovor, pa še ne vemo. Vlada je 20. oktobra o istih šestih amandmajih Poslanske skupine Svoboda podala pisno mnenje in zavrnila jih je vseh šest. Poglejmo, s čim. Tu se moram ustaviti pri zdravstvenih delavcih, kjer je primer učbeniški. Proračun za leto 2028, podprogram Izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev znižuje za 34,9 milijona.

Predlagali smo, da se vrne teh 35 milijonov evrov, torej natanko to, kar je bilo odvzeto. Vlada pa je odgovorila, da povečanje ni potrebno in v isti obrazložitvi pojasnila, da je bilo pri načrtovanju upoštevano zaključevanje določenih časovno omejenih aktivnosti in projektov. Povedano preprosto: programi se iztekajo in nadomeščeni ne bodo. To je v sistemu, kjer nam primanjkuje zdravnikov. Še pomembnejša pa je obrazložitev pri osnovnih šolah. Vlada je zavrnitev 200 milijonov evrov utemeljila takole. In navajam dobesedno: demografska gibanja se odražajo tudi pri vpisu otrok v prvi razred osnovnih šol. V šolskem letu 2021 je bilo vpisanih nekaj več kot 21100 otrok, v šolskem letu 28 29 pa se predvideva, da bo vpisanih samo še okoli 17600 otrok. Za racionalizacijo in boljšo organizacijo dela bo za izvajanje osnovnošolskih programov potrebnih manj sredstev. Torej, to je prvič, da je Vlada pisno povedala, kaj res v osnovnem šolstvu je. Ni varčevanje pri papirju, je racionalizacija utemeljena z manjšim vpisom. In tukaj imam tri pripombe, prvič, manj osnovnošolcev leta 2028 ne spremeni manj učencev. Generacije skozi šolo namreč potujejo devet let. Številka, ki jo navaja vlada, se nanaša na en sam letnik, prvi drugič. Po podatkih pristojnega ministrstva v tem sistemu že danes manjka več kot 3600 vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Torej sistem, v katerem manjka 3600 ljudi, ni sistem, ki ga je mogoče racionalizirati. In tretjič, beseda racionalizacija v proračunskem jeziku pomeni eno od treh stvari: manj oddelkov. Večje razrede ali manj zaposlenih. Zato prosim, da danes poveste katero od teh treh starši in ravnatelji imajo pravico to vedeti preden Državni zbor glasuje? In še proti postavka, ki pove vse o prioritetah, ko smo pogledali znižanje stotih milijonov evrov pri obrestih je Ministrstvo za finance odgovorilo zelo natančno z utemeljitvijo, da bi to ogrozilo servisiranje dolga, zaupanje investitorjev in bonitetno oceno. Pravilen odgovor. Za obresti torej vlada ima izračune do evra natančno, za osnovno šolo ima besedo racionalizacija. In naj dodam še eno stavek, da bo ministrstvo morebitne dodatne potrebe obravnavalo v okviru rednih postopkov načrtovanja in izvrševanja proračuna se v osmih straneh ponovi šestkrat, pri vsakem ministrstvu posebej. To ni pojasnilo, to je samo priznanje, da potrebe s tem proračunom niso pokrite. In še nekaj, kar danes posebej izstopa med amandmaji Socialnih demokratov je tudi 63,6 milijona evrov za investicijska vlaganja v zdravstvo na sekundarni in terciarni ravni. To je natanko tisto področje, za katero je minister za finance 2. novembra povedal, da se je izkazalo, da je investicije mogoče preložiti za nekaj let. In torej danes bomo glasovali o tem ali naj se te investicije izvedejo ali preložijo in zato prosim, da pri tej točki vsak pove, kako je glasoval. Kaj se skriva znotraj zamrznjenih odhodkov? Odhodki ostanejo na isti ravni. Poglejmo, kaj se dogaja. Plače in prispevki rastejo za 175 milijonov, obresti za 153 milijonov, transferji v sklade socialnega zavarovanja za 123 milijonov, transferji javnim zavodom za 101 milijon in transferji posameznikov za 52 milijonov evrov. Skupaj približno 604 milijone evrov povečanja ob skupni rasti odhodkov 45 milijonov evrov. Torej, drugje se mora torej znižati približno 560 milijonov evrov in vemo kje. Investicijski odhodki in investicijski transferji skupaj padejo za približno 508 milijonov evrov. Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije padejo za 27 celih šest odstotkov. Nakup opreme pa zraste za 18,8 odstotkov. In po resorjih je slika enako jasna. Obramba dobi 267 milijonov evrov več in je daleč največji porast. Lokalna samouprava, kohezija in regionalni razvoj dobijo 318 milijonov evrov manj, torej skoraj polovico, infrastruktura in energetika 134 milijonov evrov manj, notranje zadeve in javna uprava 124 milijonov evrov manj, zdravje 44 milijonov evrov manj. Leto 2028 se torej izboljšuje na dva načina: z gospodarsko rastjo na prihodkovni strani in z odloženimi naložbami na odhodkovni. Noben od obeh ni ukrep. Zdaj pa k nečemu, kar se je zgodilo včeraj in česar v gradivu pred nami ni. Včeraj je vlada torej 12. novembra z vsemi tremi reprezentativnimi združenji občin podpisala dogovor o povprečnini za leti 27 in 28., dogovorjena višina je 915 evrov na prebivalca. V predlogu Zakona o izvrševanju proračunov, ki je sestavni del tega paketa, pa piše 835 evrov. Zdaj, poglejmo si zaporedje. Za leto 2026 je bila povprečnina s spremembo zakona, ki se je uveljavila 10. oktobra, zvišana iz 835 na 845 evrov in to s proračunom od 1. januarja. Tri tedne pozneje je ista vlada v proračun za 27 in 28 vpisala 835 evrov, torej nominalno znižanje, včeraj pa je podpisala 915 evrov. Dokument, o katerem glasujemo danes, je bil v tem delu razveljavljen dan prej s podpisom vladne strani. Naj bo jasno takoj: višjim sredstvom za občine ne nasprotujem. Po približno 2 milijonih 130 tisoč prebivalcih to pomeni red velikosti 170 milijonov evrov na leto, približno 340 milijonov evrov v dveh letih. To je moj izračun. Uradnega ni. Nadaljevanje) Ker vlada ob podpisu ni objavila nobene ocene javno finančnega učinka. V proračunu za leto 2028, ki je pred nami, tega zneska ni, niti evra. In zdaj pomislimo s čim se ta proračun izravnava že danes? S 508 milijoni evrov manj za naložbe, s petimi milijoni evrov splošne proračunske rezervacije in s predpostavko, da referendum 6. decembra ne bo spremenil ničesar. Nato se zdaj pripiše še 340 milijonov evrov, ki so podpisani ali nikjer vknjiženi. In naj dodam še eno stvar, Zakon o financiranju občin v 12. členu določa, da Vlada in združenja občin sklenejo dogovor o povprečnini za naslednji dve proračunski leti pred predložitvijo predloga državnega proračuna v Državni zbor. Ta dogovor je bil podpisan včeraj, torej tri tedne za tem, ko je proračun že v tej hiši in dan pred to sejo. To ni računska napaka, to je vprašanje ali proračun, ki ga sprejemamo v tem delu, sploh velja. In zdaj k tistemu, česar v proračunu ni, čeprav se bo o tem odločala čez tri tedne.

Edina neodvisna kvantitativna ocena tega zakona je ocena Fiskalnega sveta in je negativna. Po njej bi zakon, interventni zakon torej, kratkoročno poslabšal saldo za približno 1,2 milijardi evrov oziroma odstotek in pol BDP, trajno za približno 0,7 odstotka BDP. Javni dolg pa je bil po desetih letih za približno osem odstotnih točk BDP višji. Ministrstvo za finance je 2. novembra objavilo svojo oceno 848 milijonov evrov statično, 647 milijonov evrov dinamično. Trdim, to sem že včeraj govoril, da je ta številka dokazljivo prenizka in povedal bom zakaj. Razlog je en sam in je prepričljiv, preverljiv v njihovi lastni tabeli, torej vladni, odziv ljudi je upoštevan v štirih prihodkovnih postavkah. 119 milijonov skupaj, pri edini odhodkovni postavki pa 234 milijonov evrov za izplačilo polne pokojnine. Ob nadaljevanju dela pa opomba izrecno pravi, da ocena upošteva sedanje število upokojencev. Prav povečevanje tega števila pa je namen ukrepa, da zakon pravico zvišuje iz 40 odstotkov oziroma 20 odstotkov na 100 odstotkov. Temu se po domače reče manipulacija, ki jo nisem bil navajen od Ministrstva za finance. Pri istem ukrepu je torej prihodkovna stran ocenjena dinamično, odhodkovna statično in oboje deluje v isto smer. Pravico danes uveljavlja 22031 ljudi. Ob četrtinskem povečanju njihovega števila se učinek ob istih predpostavkah ministrstva poslabša za približno 48 milijonov evrov, polovično za približno 95 milijonov evrov in to neto. Isti ukrep Fiskalni svet ocenjuje na 257 milijonov evrov, svet Zpiz na 240 milijonov evrov, ministrstvo pa na 234 milijonov evrov. Za to 647 milijonov evrov ni ocena učinka zakona, je njegova podcenjena spodnja meja. Postavimo to ob rezervo. Vlada za leto 2028 načrtuje splošno proračunsko rezervacijo pet milijonov evrov, že v vladini lastni številki je razmerje med tveganjem in rezervo 130 proti ena. Ob oceni Fiskalnega sveta pa 240 proti ena. Fiskalni svet je 4. novembra zapisal, da bi ob neizvedbi predpostavljenih ukrepov in ob uveljavitvi zakona primanjkljaj sektorja država znašal približno 4,2 odstotka BDP evropska pravila postavlja mejo pri 3 odstotkih.

Torej, spoštovani, pred tremi tedni sem na tem odboru postavil 16 vprašanj, danes jih bom ponovil in dodal nova, ki izhaja iz dokumentov, ki so med tem nastali. In naj povem kaj je bistvo. Proračun za leto 2028 ni načrt. To je stava, stava na to, da bo gospodarska rast 2,3 odstotka, da bo dohodnina zrasla za 12,2 odstotka, da bo 700 milijonov evrov nepojasnjenih ukrepov nekdo nekoč izvedel in da referendum 6.

cembra ne bo spremenil ničesar. Z odhodkovne strani v dveh letih ne pride niti evro prihranka. Edini resnični odhodkovni ukrep, ki ga je vlada doslej pisno pojasnila je, še enkrat, racionalizacija v osnovnem šolstvu utemeljena s številom prvošolcev. Torej, to je ta razvojna politika te Vlade, kot je zapisana v njenih lastnih dokumentih. Čestitke.

Prehajam na vprašanja. Pa jih imam več kot deset, ampak najprej jih bom teh deset postavil. Pred tremi tedni, torej sem na tem odboru, kot sem že rekel, postavil 16 vprašanj, nobenega odgovora na to nisem dobil, zato jih bom ponovil v isti obliki, zato prosim tudi, da je iz zapisnika razvidno kaj je bilo vprašano in kaj odgovorjeno. Prosim pa pri tem samo za dvoje: da naj se pri vsakem vprašanju odgovarja tisti, ki je za področje pristojen, in drugič, naj odgovor vsebuje številko. Če številke ni, prosim, da se to pove, ker je tudi to odgovor.

Torej, prvo vprašanje. Primanjkljaj se v letu 2028 zniža za 598 milijonov evrov, pri čemer prihodki zrastejo za 644 milijonov evrov, odhodki pa se zvišajo za 45 milijonov evrov. Ali vlada potrjuje, da celotno izboljšanje salda izvira iz prihodkov in da z odhodkovne strani ne prispeva nič? Kolikšno bi bilo izboljšanje, če bi bila gospodarska rast za eno odstotno točko nižja od napovedano? Bom zanalašč malo bolj počasi bral, da se bodo uspeli zapisati, zato ker res pričakujem vprašanja, na vsako od teh vprašanj in jih bom danes ponavljal, dokler jih ne bom dobil. Tako da to že vnaprej opozarjam, ker upam, da ni finta predsedujočega, dva kroga pojasnila piarovsko v petih minutah in gremo. Pogovarjamo se o najpomembnejših dokumentih, ki jih sprejema ta Državni zbor vsako leto.

Drugo vprašanje. Plače in prispevki rastejo za 175 milijonov evrov, obresti za 153 milijonov evrov, transferji v sklade socialnega zavarovanja za 123 milijonov evrov, transferji javnim zavodom za 101 milijon evrov in transferji posameznikov za 52 milijonov evrov. Skupaj približno 604 milijone evrov. Skupna rast odhodkov znaša 45 milijonov evrov. Ali vlada potrjuje, da je razlika pokrita z znižanjem naložb za približno 508 milijonov evrov?

Tretje vprašanje, konto plače in drugi izdatki zaposlenim se v letu 2027 zviša za 1,4 odstotka, v letu 2028 pa za 8,3 odstotka. Konto plače in dodatki v letu 2027 za 1,8 odstotka, v letu 2028 pa za 9,4 odstotka. Gre za isti plačni sistem, isto plačno reformo. Če je 8,3 odstotka realna ocena, na kateri podlagi je realna ocena 1,4 odstotka za leto 2027?

Četrto vprašanje. Dohodnina se v letu 2028 zvišuje za 12,2 odstotka ob napovedani realni rasti gospodarstva 2,3 odstotka, rast plač 4,9 odstotka in nespremenjeni zaposlenosti. Torej, na kateri podlagi je izračunana ta rast dohodnine in kateri učinki jo pojasnjujejo? Lahko tudi te davke, mislim, povečali obremenitev, samo prosim za pojasnilo.

Kakšna je načrtovana pot salda in dolga sektorja država po metodolgoiji ESA 2010 za leto 2028? Osnutek proračunskega načrta, poslan Evropski komisiji 15. oktobra, obsega leti 2026 in 2027 za leto 2028 projekcije ni v nobenem gradivu.

Šesto vprašanje. Zakaj 66. člen predloga ZIPRS 2027-2028 določa sredstva za ZZZS samo za leto 2027 in sicer do 380 milijonov evrov, za leto 2028 pa ne določa nobenega zneska. Torej, kaj je pravna podlaga za financiranje v letu 2028?

Naslednje vprašanje. Transfer iz državnega proračuna v zdravstveno blagajno je bil za leto 2026 načrtovan v višini 520 milijonov evrov, z rebalansom znižan na 420 milijonov evrov. Za leto 2027 je določen do 380 milijonov evrov, za leto 2028 pa ni določen. Kolikšen znesek je za leto 2028 upoštevan v proračunskih izračunih in na kateri oceni primanjkljaja zdravstvene blagajne temelji.

Naslednje vprašanje. Vlada je 12. novembra z reprezentativnimi združenji občin podpisala dogovor o povprečnini za leto 2027 in 2028 v višini 915 evrov. Predlog zakona o izvrševanju proračunov, ki je del tega paketa, določa 835 evrov, za leto 2026 pa ZIPRS 2026, 2027. A velja 845 evrov s proračunom od 1. januarja 2026. Nadaljevaje) Kolikšen je javno finančni učinek dogovorjene povprečnine za leti 2027 in 2028, ločeno po letih in ločenih na primerno porabo, na del dohodnine, ki pripada občinam, ter na finančno izravnavo iz državnega proračuna? Naprej, v katerem delu predloga proračuna za leto 2028 upoštevana dogovorjena povprečnina 915 evrov, če ni upoštevan nikjer. S katerim aktom in v kakšnem roku bo vključena in ali bo za to potreben amandma k predlogu proračuna ali sprememba zakona o izvrševanju proračuna? Šesti odstavek 12. člena Zakona o financiranju občin določa, da Vlada in reprezentativna združenja občin sklenejo dogovor o povprečnini za naslednji dve proračunski leti pred predložitvijo predloga državnega proračuna v Državni zbor. Predlog proračuna je bil v Državni zbor predložen pred podpisom dogovora. Koliko je po oceni Vlade ta časovni razpored skladen z navedeno določbo? Zakonodajno-pravna služba je v mnenju 6. novembra o povprečnini 835 opozorila na 142. člen Ustave in na odločbi Ustavnega sodišča UI97/5 in UI312/8. Ali je bila opravljena ocena, ali povprečnina 835 pokriva dejanske stroške izvajanja izvirnih nalog občin? In če je bila, kdaj in s kakšnim rezultatom? Zakonodajno-pravna služba v mnenju 6. novembra 2026 opozarja, da predlog zakona o izvrševanju proračunov vsebuje določbe, ki niso materija izvrševanja državnega proračuna. In da lahko Državni zbor zaradi tega sprejme ustavno pravno sporno odločitev. Kako namerava Vlada to opozorilo upoštevati pred glasovanjem? To je bil zdaj sklop vprašanj za začetek, potem bom pa nadaljeval, ker jih imam še kar nekaj. Hvala lepa.