Tomaž GrušovnikHvala lepa za besedo Lepo pozdravljeni v imenu Univerze na Primorskem in še prav posebej v imenu Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.
Mi izvajamo študijske programe za zavode z italijanskim učnim jezikom že od leta 2018/19, od tega študijskega leta. Že potem na začetku mislim, da od 2021 do 2024 je to izvajanje bilo prepoznano kot nacionalno pomembna naloga, kasneje pa je z novim zakonom o visokem šolstvu v 134. členu to tudi zdaj zakonsko prepoznano kot nacionalno pomembna naloga. Zdaj, osnovna naloga teh, izvajanja teh študijskih programov je seveda zagotavljanje kakovostnega pedagoškega kadra za vrtce in osnovne šole z italijanskim jezikom kot učnim jezikom. In kot pedagoška fakulteta seveda smo tudi ponosni, da lahko k temu prispevamo in prispevamo neposredno s tem tudi k razvoju, seveda k razvoju italijanske manjšine. Zdaj izvajamo tri študijske programe, ki sta pa v resnici dve smeri, prvo je predšolska vzgoja, to je visokošolski strokovni študijski program, ta traja tri leta, drugo je pa razredni pouk. Veste pa, da v Republiki Sloveniji lahko se zaposlijo kot učitelji razrednega pouka tisti, posamezniki in posameznice, ki so zaključili drugostopenjski študijski program. Torej izvajamo dva študijska programa na prvi in na drugi stopnji razredni pouk in to je v obsegu skupno potem seveda pet, pet let.
Zdaj, potrebno je poudariti tole. Izvajanje teh študijskih programov ni zgolj podrobnejše učenje italijanskega jezika, temveč gre za to, da je na teh študijskih programih italijanščina dejansko učni jezik, kar pomeni, da se v italijanskem jeziku predavajo več. Naj bi se vsi, seveda idealno, predmeti, ki so akreditirani v sklopu teh študijskih programov, je pa seveda res, da smo v preteklosti bili priča precejšnjem, bom rekel takole, nihanju v financiranju teh študijskih programov, zaradi česar smo lahko zagotavljali ne samo okrnjeno, ampak precej tudi nepredvidljivo izvedbo, ker je to financiranje nihalo iz leta v leto. In to seveda povzroči vsaj dve težavi. Prva je, normalno, da izvajanje, ker je nemogoče potem v zadovoljivem obsegu izvajati predmete, druga je pa tudi že načrtovanje. Veste, da univerzitetni kader je seveda tak, da ga je treba negovati, učitelje, učiteljice, ne, visokošolske je potrebno izvoliti v nazive, za to, da bi se izvolili v nazive in da bi pridobili pravico predavati na študijskih programih, morajo izpolnjevati določene pogoje, tako imenovani izpolnjevati merila za izvolitev v nazive, kar pomeni, da morajo raziskovati in tako naprej. Se pravi, ta kader je potrebno tudi negovati. In jaz sem zelo hvaležen, v svojem imenu kot dekan pedagoške fakultete in tudi seveda v imenu Univerze na Primorskem, da se danes pogovarjamo o tem novem, stabilnejšem načinu financiranja, ker to bo omogočilo natanko to celovitejšo izvedbo, predlog je polovično izvedbo, vseh letnikov teh študijskih programov. In pa, kot sem rekel, posledično tudi ne samo izvedbo, ampak boljše načrtovanje samega študijskega procesa, okrepljeno delo na področju razvoja kadrov in posledično seveda tudi pri večjem, prav gotovo sem v to prepričan, večjem potem tudi zanimanju za te študijske programe.
Tukaj bi jaz končal, se pravi s to zahvalo, da smo danes tukaj in se pogovarjamo o tej točki. Če pa ima kdorkoli kakšna natančnejša vprašanja, pa sem seveda z veseljem podam dodatna pojasnila.