Hvala lepa, predsednik. Bom kratka, ampak to je tema, o kateri se mi zdi, da je vendar na mestu reči par besed.

Kot smo slišali, se sicer ustavna presoja nanaša na leto 2019, vmes je bil ta problem, če mu lahko tako rečem, na zakonski ravni že urejen, pa vendar, pa vendar, kot rečeno, to je tema o kateri se je treba pogovarjati, ker v tej državi imamo očitno kar nekaj težav s tem, da bi posamezniki radi sedeli na več funkcionarskih stolčkih hkrati, tudi ko se opozori na nezdružljivost, pa taki posamezniki s svojim početjem še nadaljujejo. Kot sem rekla, ustavna presoja se nanaša na leto 2019, takrat smo ravno v Levici sprožili razpravo o nezdružljivosti funkcij, ki jih je opravljal poslanec, predstavnik Madžarske narodne skupnosti. Na to nam je pritrdila tudi KPK, da funkcij, ki jih je, torej da funkciji, ki ju je opravljal, nista združljivi. Pa se tudi po ugotovitvi KPK takrat ni nič zgodilo. Vmes, kot smo slišali, je bila sprejeta novela Zakona o poslancih, ki je to vprašanje sedaj na zakonski ravni rešila in zato seveda ta zahteva pravzaprav sedaj nima več osnove. Žal pa, in to bi rada še na kratko povedala, to o čemer se danes pogovarjamo ni osamljen, ni edini primer. Imamo tudi predsednika Državnega sveta, ki je sočasno predsednik koalicijske politične stranke, imamo državnega sekretarja, kot smo že slišali, ki je ob tem še župan, in v vseh teh primerih imamo tudi kar nekaj sprenevedanja, češ da to ni problematično. To seveda je problematično in taki primeri se ne bi smeli dogajati. Če bi živeli v normalnih, če lahko tako rečem, političnih časih, bi bile te nezdružljivosti vsem samoumevne in vsi taki posamezniki bi se odločili za eno funkcijo, ki jo želijo opravljati, ne za zbiranje več njih, a žal kot rečeno, to ni naša realnost. Zato torej, bi lahko rekla, se ljudje z razlogom sprašujejo zakaj se to dogaja, torej zakaj ne eno funkcijo, pa tisto dosledno in natančno, zakaj to zbirateljstvo funkcij, ker kot vemo in vidimo, imamo več primerov, ko funkcionarji sedijo na dveh stolčkih, tudi taki, ki so bili v preteklosti večkrat pravnomočno obsojeni. Imamo tudi funkcionarje, ki so akterji v odmevnih korupcijskih aferah in še bi lahko naštevali. In ker kot rečeno, moramo tudi za take stvari, ki so čisto zdravorazumske, torej nezdružljivost dveh funkcij, ki sta po svojem, bom rekla, dejanskem in pravnem stanju nezdružljivi, sprejemati zakone, se bojim, da bomo tudi v prihodnje sprejemali zakone, da ne bo šlo drugače, ampak da bo potrebno številne anomalije, ki bi se lahko že zdravorazumsko odpravile, urejati na zakonodajni ravni in sprejemati nove zakone.

Hvala.