Govor

Hvala.

Zdaj pa prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Želi kdo razpravljati? Če ne, imam jaz ene dve ali pa tri misli, ki bi jih rada tukaj povedala.

Zdaj, glede na to, zdaj smo slišali verzijo gospoda Tasič, da niste odobrili, vi pravite, da ste. Zdaj, če imajo po zakonu pač neke zakonske obveznosti, ki jih morajo izvajati, seveda jim je to treba omogočiti. Jaz upam, da se bo našel konsenz v zvezi s tem in da ne bo teh težav naprej, ker se mi zdi to kar zelo pomembno delo, ki ste ga naredili s temi, s tem seznamom. In seveda, če ni sredstev oziroma če ni te pomoči, kako naj potem izvajajo naloge, ki so jim določene? Tako da mogoče je za razmisliti, da se potem stvari bolj določijo v zakonu ali kako, ne. Ampak saj vemo, čisto vsako stvar ne moreš predpisati, ker potem je tega preveč. Vemo, da ko smo sprejemali zakon o medijih, so bile celo ideje, da bi sploh svet ukinili oziroma da ga ne bi imeli, kar je spet lahko problem, a ne, tako da bomo v nadaljevanju, saj se bo zakon ponovno spreminjal, se tukaj morali pogovoriti, da ne bo v prihodnje prihajalo do takih težav.

Zdaj, meni se zdi zelo pomembno tudi, da svet opozarja in se ukvarja tudi s pluralnostjo. Jaz mislim, da imamo s tem v Sloveniji kar težave s pluralnim poročanjem in tako naprej. Na koncu koncev se je to izkazalo tudi na zadnjem referendumu, ko se ljudje, torej 460 tisoč ljudi oceni, da ni pluralnega oziroma uravnoteženega poročanja na RTV in to nas lahko vse zelo skrbi, a ne. In je zelo nerazumljivo, da ljudje potem ne pridejo na en posvet, kjer bi se s tem problemom, ki ga sigurno imamo, soočali oziroma nekako poskušali najti neko pot, da stvari izboljšamo. Saj mi smo na tem odboru veliko govorili tudi o medijskih koncentracijah in tako naprej. Zakon o medijih nov sicer to bistveno boljše ureja oziroma ampak predvsem za naprej, mi imamo pa že zdaj, bom rekla, precejšen kaos in stvari niso tako, kot bi morale biti, tako da me čudi, da potem tisti ljudje, ki so strokovna javnost, ki se pogosto oglašajo na temo in koncentracij in pluralnosti in tako, se potem enega takega posveta strokovnega ne udeležijo. To sigurno ni dobro. O teh stvareh moramo razpravljati in več glav več ve in na koncu najti tudi najboljše rešitve, a ne, da bomo lahko stvari uredili. Tako da jaz upam, da bomo na področju koncentracije naredili kakšen korak naprej pa kaj ukrepali. Saj vemo, da smo pač, imamo regulatorja, ampak se kljub temu, so se nam stvari, so nam precej ušle, no, bi rekla, iz rok in iz enega normalnega funkcioniranja.

Toliko z moje strani, no. Če želi še kdo zdaj kaj povedati, poslanci. Ne. V redu.

Potem se zahvaljujem za razpravo in ugotavljam, da se je Odbor za kulturo seznanil z letnim poročilom Sveta za radiodifuzijo za obdobje 2025-2026 in s tem zaključujem 2. točko dnevnega reda.

Hvala lepa vsem, ki ste prišli k tej točki.

Smo pri 3. točki dnevnega reda, to je Letno poročilo Slovenske tiskovne agencije za leto 2025.

Poročilo je bilo objavljeno na spletni strani državnega zbora.

K tej točki so bili vabljeni: Ministrstvo za kulturo, Državni svet, direktorica Slovenske tiskovne agencije Mojca Prelesnik in predsednik nadzornega sveta STA.

Letno poročilo Slovenske tiskovne agencije, d. o. o., Ljubljana za leto 2025 je bilo dne 9. 9. 2026 - / oglašanje iz dvorane/ nasvidenje - posredovano državnemu zboru na podlagi 22. člena Zakona o slovenski tiskovni agenciji. Odbor za kulturo ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Nasvidenje.

Besedo dajem predstavnici predlagatelja direktorici STA gospe Mojci Prelesnik, izvolite.