Najlepša hvala za možnost, da podam poročilo o delu Sveta za radiodifuzijo.

Najprej vse prav lepo prisrčno pozdravljam vse prisotne!

Moje, kako bi rekel, predstavitev bo malce daljša. Pa ne zato, ker smo zelo veliko delali, ampak zato, da dejansko tudi nekateri, ki ste ali pa niste prebrali v potankosti naše, naše poročilo, da dejansko vidite, kako pomembne so nove metode dela, ki jih pričakujemo oziroma ki so že tukaj na področju kulture, na področju obveščenosti in torej na splošno na področju medijev.

Kot sami veste, Svet za radiodifuzijo sestavlja sedem članov, ki prostovoljno delujejo na tem področju, prostovoljno in vloga sveta je predvsem svetovalne narave. Svet nikoli ni, torej nikoli ni poskušal in tudi ne sme samostojno odločati o pravicah in obveznostih pravnih subjektov. Njegove pristojnosti izhajajo predvsem iz z med Zakona o medijih in ostaja sodelovanje, njegovo sodelovanje v postopkih javnih razpisov s področja radiodifuzije, ki jih vodi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. Glede na vsebino poročila in število aktivnosti, ki smo jih predstavili v tem poročilu, bi kar začel s ključnimi aktivnostmi, ki smo jih imeli. In sicer prvič smo imeli posvete, ki so in razvojne razprave. In sicer govorili smo o celovitem in etičnem poročanju v medijih. Potem smo imeli posvet o televiziji prihodnosti, ki ne bo več in ki ni že televizija, ki jo poznajo starejši danes. Potem v zadnjem obdobju, od pomladi do sedaj, pa smo bili zelo aktivni na pripravah na posvet o radiu prihodnosti, na primer radio leta 2035. Zelo pomembno delo, ki smo ga opravili, ki ga pa nihče v zadnjih 30 letih ni opravil, je bila priprava seznama pomembnejših dogodkov za televizijski prenos. O tem bom posebej poročal. Potem je bilo področje radia, tukaj smo govorili o lastniških spremembah in prenosih dovoljenj. Potem smo govorili o razpisih za analogne frekvence in digitalne pravice v digitalnih, v digitalnem radiu. To je da plus. Potem smo govorili o področju televizije in svet je obravnaval prenose dovoljenj za izvajanje televizijske dejavnosti, potem vsebinske in regulativne zadeve, povezane s seznamom pomembnejših dogodkov, pripravo in izvedbo posvetov o televiziji v prihodnosti. In potem v zadnjem delu tega našega poročila je pa sklepna ocena položaja Sveta za radiodifuzijo, ki je dejansko pomembno za demokratično, pluralno in tehnološko napredno medijsko krajino v Sloveniji.

Če pogledamo sedaj posvet o celovitem in etičnem poročanju. V samem tem posvetu, ki smo ga organizirali spomladi leta 2025, smo ta posvet organizirali skupaj z Ministrstvom za kulturo v prostorih Ministrstva za kulturo, kjer je Svet za radiodifuzijo poudaril ključno vlogo medijev pri zagotavljanju nepristranskih in kakovostnih informacij. Če pogledamo dejansko, kaj je bil pa namen posveta, je bil spodbuditi srečanje novinarjev in urednikov javnih in drugih medijev, ki izhajajo iz različnih profesionalnih izkušenj, ter ustvariti prostor za spoštljiv dialog, kako bolje razumeti in poslušati drug drugega. Namen torej je bil tega posveta z naslovom Celovito in etično poročanje obravnavi standardov medijskega poročanja, torej namen je torej vprašanju pluralnosti in uravnoteženosti, odgovornosti medijev pri obravnavi občutljivih družbenih tem ter širšem razmisleku o kakovosti medijskega prostora v Republiki Sloveniji. Torej posvet je zasnoval to razpravo oziroma celo posvet o celovitem in etičnem poročanju kot strokovno in javno razpravo, katere cilj ni bil izmenjava sorodnih mnenj, temveč neposredno soočenje različnih pogledov na medijsko etiko. Torej program se je usmeril predvsem na pomen celovitega, uravnoteženega in odgovornega medijskega poročanja, spoštovanje etičnih standardov in profesionalnih meril v novinarstvu, vključevanje različnih pogledov in pomen pluralnosti v tem mediju, odgovornost medijev, zlasti javnega servisa pri obveščanju medijev, potem vpliv medijskega poročanja na oblikovanje javnega mnenja, potrebo po nadaljnji strokovni razpravi o vsebinski kakovosti medijskih praks. Torej moramo reči, glede na udeležbo in zastopanost strokovne javnosti je svet ugotovil, da posvet ni dosegel pričakovane stopnje pluralnosti razprave. Posebej problematično je bilo dejstvo, da se posveta niso udeležili predstavniki dela strokovne javnosti, od katerih bi bilo glede na predmet posveta razumno pričakovati aktivno sodelovanje. Posledica tega ni bila zgolj manjša raznolikost razprave, temveč dejansko osiromašenja celotnega posveta. Tukaj bi jaz rad poudaril, a ne, da ko sem komuniciral s posameznimi možnimi akterji na posvetu, sem dobil tudi od enega od teh akterjev informacijo, s temi pa jaz ne bom razpravljal. Jaz kot znanstvenik in nekdanji profesor na univerzi in tudi namestnik direktorja Inštituta Jožef Štefan, kar sem bil po funkciji nekoč, sem od mojega kolega akademika Roberta Blinca, ki je bil zelo pomembna oseba na področju znanosti, velikokrat slišal: glej, poslušaj drugače misleče in iz tega potegni nekaj pozitivnega zase - morda imajo pa prav. In to je bilo tisto, kar se mi zdi, da pri nas manjka. To ni, ampak to je moj komentar k temu, k temu posvetu. Namen torej posveta je namreč bil v tem, da bi različna strokovna in javna stališča, soočena v istem prostoru in v okviru iste razprave, bila evidentna, to pomeni, da bi prišli do nekih skupnih pogledov ali da bi slišali drug drugega. Žal naš partner pri organizaciji, torej Ministrstvo za kulturo, se ni udeležilo našega posveta, čeprav je bil posvet v prostorih Ministrstva za kulturo. Ta odsotnost je z vidika institucionalne odgovornosti težko razumljiva, saj je s tem zmanjševala verodostojnost so organizacije in je slabila sporočilo, da gre za temo, ki jo pristojne institucije obravnavajo kot javno pomembne. Posvet torej ni dosegel tistega svojega cilja, čemur je bil namenjen, čeprav je odprl pomembna vprašanja, omogočil strokovno razpravo med prisotnimi, ni uspel vzpostaviti dovolj širokega, pluralnega polja razprave. To pomeni, da je bila prav odsotnost drugače mislečega dela strokovne javnosti ključna za to veliko pomanjkljivost tega dogodka. Glede na to smo sklenili na pobudo državnega sveta, da v letu 2027 organiziramo nov posvet in ponovno bomo povabili strokovno javnost, vso strokovno javnost na ta naš posvet, zato da bomo slišali drug drugega, da se bomo učili drug od drugega in da bomo v slovenskem prostoru skušali razviti pozitivno razmišljanje, ki bo vodilo k razvoju same Slovenije. Torej svet kot tak ocenjuje, da posvet ni pokazal le potrebe po razpravi o etiki poročanja, temveč tudi potrebo po večji odgovornosti stroke in inštitucij do samega javnega razpravljanja. Odsotnost različnih pogledov ni nevtralno dejstvo, temveč neposredno vpliva na kakovost strokovne izmenjave in na možnost, da javnost sliši celovit spekter argumentov.

Druga zelo pomembna taka tema, ki smo jo obravnavali, je bilo področje radia oziroma, pardon, televizija, televizija prihodnosti, televizija prihodnosti. Tukaj imate zelo dolgo poročilo o delu in televizije prihodnosti. Vemo, da v središču razprave smo postavljali vprašanja tehnološkega razvoja televizije, prehoda na hibridne, nelinearne distribucijske modele, na dostopnost vsebin, na vpliv umetne inteligence, na položaj slovenskega jezika in kulture. Poseben poudarek smo dali domači produkciji in slovenskemu jeziku ter prihodnji vlogi televizije v digitalnem medijskem prostoru. Televizija je nekoč igrala, saj veste, in še danes morda pri starejših torej ljudeh, pri poslušalcih in gledalcih mojih let predstavlja osrednjo točko informiranja, dočim danes pa se pojavljajo pametne naprave, ki vse bolj izpodrivajo te pretočne storitve. In tako je IPTV televizija, ki je danes že neke vrste standard v Sloveniji in dejansko ta skupaj z umetno inteligenco in digitalizacijo prinaša cel niz novih izzivov. Predvsem pa pojav novih komunikacijskih tehnologij, kot 5G in 6G ter virtualna resničnost. Tukaj se potem pojavljajo cel niz problemov, o katerih smo, ko sem pripravljala jaz študij, medijskih tehnologij za Univerzo v Ljubljani, dejansko smo naleteli na probleme avtorskih pravic, a ne, cel niz problemov se tukaj izkazuje. Tako da o tem sami, mislim, da ste si dovolj prebrali, kaj mislimo o sami televiziji prihodnosti, kakšni so tehnološki trendi in kaj dejansko v Sloveniji lahko pričakujemo. In sicer, mi pričakujemo zagotavljanje nekih optimalnih medijev za delo teh medijev, spodbujanje pluralnosti teh medijev, enako enake možnosti za vse izdajatelje, preprečevanje škodljivih koncentracij, zelo pomembna tema, o kateri smo govorili, spodbujanje slovenske produkcije in s tem kulture, dvig kakovosti slovenskega jezika in zagotavljanje pravice do informiranosti in točnosti poročanja. Govorili smo tudi o programsko opredeljeni televiziji, o kombinirani prihodnosti tehnologij, kaj nelinearna televizija, o umetni, z umetno inteligenco podprta televizija kot orodje za izboljšanje dostopnosti. In vpliv televizije na mlade, to je bil eden takih zelo pomembnih vidikov, o katerem smo govorili. Govorili smo o pozitivnih vplivih, ki predstavljajo vsebine, ki jih lahko določene vsebine in programi predstavljajo in so namenjeni otrokom, ki jim lahko privzgojijo neke dragocene spretnosti, znanje, socialno vedenje, spodbujajo učenje in ustvarjalnost. Prekomerno gledanje televizije pa lahko povzroči zmanjšano telesno aktivnost, kar je slabo. Z vzponom nelinearne televizije in uporabniku prilagojenih vsebin so mladi uporabniki vse bolj izpostavljeni vplivom interaktivnih platform in platform na zahtevo, zato se nam je zdelo, da je zelo pomembno, da omejimo čas otrokom, čas pred zaslonom. Spodbujanje otrok k kritičnemu mišljenju, k uravnoteženemu gledanju televizije, z drugimi športnimi dejavnostmi, s spodbujanjem starševskega nadzora in z lastnim zgledom tem otrokom. Nekaj podobnega, če smem govoriti, je s posvetom. Jaz sem navajen, da študentje so bili, dali mir, a ne, in tukaj tudi pričakujem od vas, da ne klepetate. Oprostite za komentar. Ker priprave na posvet za radio prihodnosti, vabljeni vsi, konec tega meseca pripravljamo posvet o radiu prihodnosti, kakšen bo radio leta 2035. Ne bom govoril preveč o tej temi, sami ste lahko prebrali, kakšen vpliv ima radio, predvsem digitalna varianta radia, ki ga poslušamo na vsakem koraku, v avtomobilu, doma, radio je nekje v backgroundu in kakšno pomembno vlogo igra radio v vsakdanjem življenju, v dvigovanju kvalitete življenja, o pluralnosti, ki jo nosi tak medij v sebi. O vsem tem ste lahko razpravljali. Potem zelo, torej vabljeni ste na posvet, ki bo 27. tega meseca ob 10. uri, ob 10. uri v prostorih državnega sveta, tukaj v tej stavbi.

Potem zelo, zelo veliko delo, kot sem na začetku rekel, je bila priprava seznama pomembnejših dogodkov za televizijski prenos. Svet je imel kar veliko dela pri pripravi tega programa za televizijski prenos. Samo moment, da jaz pridem do tega materiala. Tukaj torej namen seznama torej, ki si ga je svet vzel kot eno od pomembnejših nalog, je bila priprava slovenskega seznama pomembnejših dogodkov za televizijski prenos in strokovnih podlag za njegovo presojo na evropski ravni torej. Namen je bil varovati možnost široke javnosti, da spremlja dogodke velikega družbenega pomena. Torej pri tem gre za dogodke, ki presegajo zanimanje običajnih spremljevalcev posameznega športa in imajo širok povezovalni in družbeni pomen. Zakon zato omejuje takšno uveljavljanje izključnih pravic, zaradi katerega bi bil pomemben del gledalcev prikrajšan za spremljanje teh dogodkov na neplačljivem televizijskem programu. Po slovenski ureditvi to vključuje tudi programe v programski shemi, dostopni vsem naročnikom posameznega operaterja brez dodatnega plačila za spremljanje teh programov. Zdaj, za razumevanje postopka je pomembno pri tem razlikovati med sprejetjem seznama v Sloveniji in njegovo evropsko presojo. Slovenija je pripravila seznam že leta 2022, ki pa ni bil notificiran v Evropski uniji oziroma pri Evropski komisiji. Kot ste videli iz letnega poročila sveta, zato ta seznam ni imel zavezujočega učinka za izdajatelje pod pristojnostjo drugih držav članic Evropske unije. Vloge posameznih inštitucij so ob tem bile v Sloveniji jasno razdeljene. Svet za radiodifuzijo je bil zaprošen s strani Ministrstva za kulturo, da pripravi predlog seznama, seznam je sprejela Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za kulturo pa je vodil vodilo njegovo predložitev Evropski komisiji, pri čemer je komisija preverila združljivost vseh teh ukrepov s pravom Evropske unije. Dejansko svet je, v tem procesu ni opravil samo pripravo seznama, ampak opravil je obsežno vsebinsko in analitično delo ter sodeloval tudi pri usklajevanju z Evropsko komisijo. Kako pa je to delo potekalo, če lahko rečem, je, iz letnega poročila je bilo vidno, da je ta program bil že pripravljen leta 2024. Preko Ministrstva za kulturo je bilo januarja 2025 poslano Evropski komisiji v neformalni pregled, potem je sledilo več krogov usklajevanja, kjer smo mi kot svet dopolnjevali obrazložitve posameznih dogodkov in dodajali podatke, ki jih je Evropska komisija potrebovala za svojo presojo. Maja leta 2025 je potem potekala videokonferenca s predstavnikom Evropske komisije in Ministrstvom za kulturo. Svet je potem to gradivo večkrat obravnaval in dopolnil in julija 2025 je predlog javno objavil ter k tem pripombam povabil vso zainteresirano javnost in deležnike, ne le domače, ampak tudi tuje. Obravnaval, torej v tem je obravnaval vsa mnenja športnih organizacij, izdajateljev televizijskih programov, operaterjev in pristojnih ministrstev. Končni predlog sveta je bil, je svet sprejel 16. septembra 2025 in potem so sledila nadaljnja usklajevanja z Olimpijskim komitejem. In vlada je 11. decembra leta 2025 v celoti sledila predlogu sveta, ki ga je podal. Delo s tem pa se ni končalo, s tem je dejansko se je šele začelo dokončno usklajevanje z Evropsko komisijo. V začetku leta 2026 je svet pripravljal dodatna pojasnila za to komisijo. Njegovi predstavniki so potem pa 23. februarja s težavo, torej težko pridobljenim privoljenjem Akosa odšli na delovni sestanek v Bruselj. Potem marca pa smo zopet obravnavali obrazložitve in morebitne prilagoditve. Pri vsem tem svet ni izhajal zgolj iz športnih uspehov ali želje, da bi bil ta seznam čim širši, ampak upoštevati je moral zakonska merila, slovenska in evropske zahteve. Prva taka zakonska merila, kot če pogledate Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah, je v 34. členu, so štirje kriteriji, ki smo jih skušali, vsaj dva smo torej smo morali izpolniti in ta merila so bila vsebinsko usklajena s kazalniki, ki jih uporablja Evropska komisija. Za svet je to pomenilo, da je moral uvrstitev vsakega dogodka konkretno utemeljiti za potrebe Evropske komisije. Torej vsak dogodek smo morali analizirati za štiri leta nazaj, testirati njegovo statistično gledanost in če je bila njegova statistična gledanost večja kot 5 procentov, ki se meri v neki kratici AMR, potem je ta dogodek, če je še, če je še izpolnjeval vse zakonske kriterije, prišel na spisek, na seznam tega seznama. Torej svet je torej, kot ste videli, preverjal podatke o gledanosti, o predvajanju, o dostopnosti programov ter širšem nacionalnem pomenu. Določiti je bilo pa tudi potrebno, kakšen je obseg tega prenosa posameznih dogodkov, tudi v to smo se morali spuščati ali se ta dogodek prenaša v celoti, delno, z zamikom ali neposredno. Poseben korak je pa bila obravnava pred odborom stike po direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah. To je odbor, ustanovljen na podlagi 29. člena direktive, v katerem sodelujejo vsi predstavniki vseh držav Evropske unije članic Evropske unije, predseduje pa mu predstavnik Evropske komisije. Tako da je svet imel sestanek z vsemi predstavniki držav Evropske unije, kjer je predstavil slovenski seznam in razloge za njegovo sestavo. To je bila priložnost, da neposredno pojasni posebnosti slovenskega prostora, pomen športnih dogodkov za slovensko javnost in strokovne podlage za njihovo vključitev. V tej razpravi, ki je bila kar intenzivna, so nekateri predstavniki celo opozorili, da slovenski seznam po obsegu je celo širši od njihovih. Pri tem pa smo poudarili, da je obseg slovenskega seznama ni bil samoumeven, upoštevati je bilo potrebno pomen posameznega dogodka, presojo v okoliščinah konkretne države, kjer ta dogodek nastaja. Potem slovenski predlog je moral biti za to prepričljivo utemeljen. In dejansko odbor je po predstavitvi podal, torej odbor za stike Evropske komisije, to moram poudariti, je po tej predstavitvi podal ugodno mnenje za Slovenijo, Evropska komisija pa je 15. julija sprejela sklep o njihovi združljivosti s pravom unije. Sklep je bil objavljen 5. avgusta 2026, slovenski ukrepi s seznamom pa 18. septembra tudi v Uradnem listu Evropske unije. Mislim, da vidite, dejansko teh sedem volonterjev članov Sveta za radiodifuzijo skupaj s podporo naše gospe sekretarke, v kateri se iskreno še enkrat zahvaljujem, je ta prispevek bil zelo velik in je bil zato bistveno širši od priprave samega nabora dogodkov, kot je bilo v začetku zaželeno s strani Ministrstva za kulturo. Vidite, da je obsegal analizo, preverjanje meril, vključevanje deležnikov, obravnavo pripomb, pripravo obrazložitev posameznega dogodka in neposredno sodelovanje pri usklajevanju z Evropsko komisijo. Rezultat tega dela je potem seznam, ki je predstavil nacionalni postopek in evropsko presojo ter s tem daje trdnejšo podlago za varovanje interesa slovenskih gledalcev. Moram pa tukaj poudariti, da za svet obstaja še nadaljnja naloga. V skladu s šestim odstavkom 34. člena mora svet vsake tri leta pregledovati ta seznam. To pomeni, zopet smo na začetku. Seznam prvič po 30 letih Slovenija ima, vendar moramo, ker je vsi ti dogodki so zelo dinamični, moramo to prilagajati. Žal, ker se mi je zdelo to zelo pomembno, sem bil malce daljši.

Pri razumevanju potem o področju televizije sem govoril. Govorili smo o lastniških spremembah in prenosih dovoljenj, razpisih o analognih frekvencah, dodelitvi analognih frekvenc in digitalnih pravicah, oblikovanju pogojev in meril za analogne razpise o soglasjih k razpisom 14 nacionalnih in 10 ljubljanskih DAB pravic. O ceni ponudb, spremljanju cen zakupa, tukaj smo, ker nekateri nosilci pravic pravijo, da so cene previsoke. Potem smo govorili še o tehnologijah 5G in 6G. In navsezadnje pa še bi rad samo, ker bom kar skrajšal, čez te tehnologije bom šel, upam, da ste si vsi ostali pogledali in pregledali, kako so te tehnologije 5G, 6G. 5G so že prisotne v Sloveniji, za 6G tehnologije žal se nahajajo predvsem šele v razvoju in se jih lahko zasledite šele ali samo v laboratorijih na univerzi, na Fakulteti za elektrotehniko, Fakulteti za računalništvo, Inštitutu Jožef Štefan, Univerzi v Mariboru ali Univerzi v Ljubljani, so pa zelo pomembne za nove tehnologije, kot so, kot je medicina, kot se je promet in druge aplikacije.

6G tehnologije so zelo zanesljive z majhno latenco. Latenca pomeni z majhno zanesljivostjo nekaj desetink milisekunde. To pomeni, da operacija nekega operaterja iz Londona lahko poteka operacija v Ljubljani, na bolniku, ki leži v Ljubljani. To že ta tehnologija omogoča. In to pomeni, da bi bilo, kaj bi vam dal na, torej izpostavil, da dejansko se zavzemate za to, da te tehnologije čim prej dobimo v slovenski prostor in da dejansko razširjamo znanje teh tehnologij. Če ne drugače, da naredimo center za razvoj in uporabo teh tehnologij. Mi sami nimamo dovolj umskih, torej kapacitet, ne sredstev za bazične raziskave, čeprav smo bili včasih zelo aktivni na bazičnih raziskavah torej na razvoj omrežij, vendar te tehnologije bodo imele tudi močan vpliv na medije. Pojavljajo se tehnologije 7G, 8G. Na primer Finska je zelo aktivna ta trenutek sam izpostavljen ta problem na področju 8G. Vse te tehnologije prinašajo nove načine komuniciranja, nove storitve za končne uporabnike, tudi na področju medijev. In zato vam polagam, če smem reči, na srce in v vaše možgane, da začnete misliti tudi o teh tehnologijah in možnosti uporabe teh tehnologij in kako to organizirati v slovenskem prostoru, da se te tehnologije čim bolj uporabljajo. Kajti, naša edina možnost je ne sodelovati, ne samo sodelovati pri oziroma nimamo niti kapacitet za sodelovanje pri razvoju teh tehnologij, ampak imamo kapacitete pri razvoju uporab teh tehnologij in to se mi zdi zelo pomembno.

Potem pa zadnja točka, ki jo bom še samo je pa sklepna ocena položaja Sveta za radiodifuzijo. Če pogledamo položaj Sveta za radiodifuzijo, ki naj bi bil neodvisno strokovno in posvetovalno telo, ki dopolnjuje delo regulatorja Akos z vidika vsebinske presoje varovanja javnega interesa in zagotavljanja pluralnosti medijskega prostora vemo, da se njegova njegova vloga uresničuje predvsem preko podajanja mnenj, pripomb in strokovnih predlogov regulatorju k njegovim odločitvam. Razlike, moram reči, da srd svojo vlogo razume dokaj širše, kot to razume Akos zlasti pri vprašanjih, ki presegajo tehnično pravni okvir in vključuje družbene, kulturne in demokratične vidike. Razlike v razumevanju položaja se kažejo predvsem v praksi sodelovanje z mednarodnimi inštitucijami, saj Akos nekje v tem obdobju ima neko omejevalno ali pa ima nek omejevalni pristop do CRDF. In je dokaj na nek način onemogočal direkten stik sveta, članov sveta za, torej direkten fizični stik ne po elektronski pošti z Evropsko komisijo in komisijo in sorodnimi regulatornimi telesi v državah članicah EU. Pri tem se je, moram reči, Akos skliceval na stališča Računskega sodišča.

Če grem dejansko opozoriti moram še na težave, ki jih torej pri tem sodelovanju z Akosom in sicer na to naravo sodelovanja, ki se kaže v nepriznavanju stroškov in sodelovanje s sorodnimi strokovnimi inštitucijami v tujini, na katere smo bili velikokrat vabljeni. V svetu smo izpostavili, da je vprašanje financiranja strokovnega izpopolnjevanja in mednarodnega sodelovanja sveta prisotno že od leta 2010. O tem je razpravljal na zadnji seji tudi Državni svet in izpostavljena je bila ideja, kako to, da sedem prostovoljcev, torej članov Sveta za radiodifuzijo, ki niso profesionalci torej profesionalni člani, ampak so zunanji člani sveta. Ob minimalnih stroških opravljajo tako pomembno delo brez nekega sodelovanja s sorodnimi strokovnimi inštitucijami v tujini, na katere je pa bil svet večkrat vabljen. Torej, na Državnem svetu so izpostavili primerjavo delovanja Fiskalnega sveta s Svetom za medije kakšno podporo ima eden in kakšno podporo ima drugi in o tem so rekli, da je končno potrebno ta problem tudi enkrat rešiti. V svetu izpostavljanje izpostavljamo in opozarjamo, da tu ne gre za povračilo stroškov, temveč za zagotavljanje neodvisnosti sveta in strokovne samostojnosti. S tem, če vas onemogoča nekdo, da bi se izpopolnjevali ali sodelovali s tujimi tovrstnimi predstavniki, pomeni, da nimate možnosti strokovnega izpopolnjevanja in svoje neodvisnosti. Svet je finančno in administrativno odvisen od Akos in zato ocenjujemo, da obstaja tveganje, da lahko zakonsko določena podpora, vloga Akosa posledično omejuje strokovno delo sveta. V svetu tako ocenjujejo in ocenjujemo, da imamo za to omejene možnosti za mednarodno strokovno sodelovanje, izmenjavo znanja in dobrih praks ter nadaljnje strokovno usposabljanje svojih članov. Torej Akos v odgovoru na očitke nepriznavanja stroškov izobraževanj pravi, da je pri upravljanju finančnih sredstev sveta dolžan zagotavljati zakonitost izplačil, upoštevajoč tudi relevantna stališča in usmeritve pristojnih nadzornih inštitucij, to je Računskega sodišča. Dejansko pa je to mnenje posameznih članov, ki pa ni obvezujoče, vsaj tako razumemo člani sveta za radiodifuzijo. Vsako izplačilo mora imeti ustrezno pravno podlago, zato prihaja do različnih razumevanj upravičenosti posameznih stroškov, zlasti stroškov službenih poti v tujino. Predstavljanje Republike Slovenije v odnosih s tujimi regulatorji pa je v pristojnosti Akos in ne sveta, to pravijo. Svet se zaveda pomena nadzora nad zakonitostjo in upravičenostjo izplačil, a opozarja, da to ne sme pomeniti splošnega zavračanja stroškov izobraževanj in službenih poti ali poseganja v presojo njegovih strokovnih potreb. Člani sveta so sicer strokovno usposobljeni, vendar hitre zakonodajne, tehnološke in družbene spremembe zahtevajo stalno izpopolnjevanje. Odgovor na sklicevanje Akosa na mnenje Računskega sodišča kot podlago pri presoji upravičenosti do povračila teh stroškov svet opozarja na pravno mnenje Inštituta za javno upravo Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki se je pozitivno opredelilo do možnosti povračila upravičenih stroškov službenih poti, seminarjev in konferenc ob zagotavljanju dokumentirane in gospodarne porabe sredstev. Torej, pri tem se svet dejansko s to politiko boji omejevanja strokovnega dela. Vpliv na njegovo neodvisnost. Sprašuje, katere dejavnosti svet lahko še opravlja? Včasih se nam zdi to stališče, da se, da smo morali se boriti, da gremo na posvet v Bruselj, ki je torej trajanje posveta je bilo 2 uri in smo se morali priboriti z grožnjo, da bomo šli v javne medije, da preprečuje Akos normalno dela sveta se nam zdi tak način žaljiv in ponižujoč. Zato strokovne organe Odbora za kulturo prosimo, da rešijo ta problem. Najlepša hvala in se zahvaljujem za vaše potrpljenje, za to, ker sem bil malce daljši, dolg in vendar, ta svet je v zadnjem letu opravil zelo, zelo veliko dela. Najlepša hvala.