Spoštovana predsednica, spoštovane članice in člani odbora.

Slovenski jezik je eden temeljnih gradnikov naše skupnosti, je sredstvo sporazumevanja, hkrati pa mnogo več od tega. V njem se izražajo naša identiteta, kultura, znanje, zgodovinski spomin in pripadnost. Slovenščina je temelj našega kulturnega in narodnega prostora, zato skrb zanjo ni zgolj vprašanje jezika, temveč tudi vprašanje njegove dostopnosti, razvoja, živosti in sposobnosti, da odgovarja na spremembe sodobne družbe.

Danes odbor obravnava Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025 za leto 2025, ki ga je pripravila medresorska delovna skupina za spremljanje izvajanja jezikovne politike Republike Slovenije na podlagi priporočil pristojnih organov. Poročilo kaže, je obsežno, da so se načrtovani ukrepi tudi v letu 2025 izvajali nemoteno, tako v okviru rednih dejavnosti kot posameznih nosilcev in številnih programov, projektov in drugih aktivnosti. Na številnih področjih so bila za izvajanje ukrepov zagotovljena tudi višja finančna sredstva kot leto prej. Pomemben del aktivnosti je bil namenjen izboljševanju bralne in digitalne pismenosti ter krepitvi bralne kulture otrok, mladostnikov in odraslih. Posebna pozornost je bila namenjena osebam, ki potrebujejo prilagojene načine sporazumevanja. Izvajali so se projekti izobraževanja, strokovni dogodki, raziskave, nacionalne akcije in kampanje, razvijali pa so se tudi spletni jezikovni in terminološki portali ter druge oblike jezikovne infrastrukture. Z nadaljnjim financiranjem raziskovalnih in jezikovnih projektov ter infrastrukture se je zagotavljalo razvoj, uveljavljanje in promocija slovenščine doma in zunaj meja Republike Slovenije. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi univerze, ki skrbijo za ustrezno raven jezikovne zmožnosti študentov in zaposlenih ter za ohranjanje slovenščine kot jezika visokega šolstva in znanosti. Poročilo kaže tudi na konkretne sistemske premike v letu 2025. Na podlagi novele Zakona o javni rabi slovenščine je bil potrjen seznam kategorij elektronskih, komunikacijskih in digitalnih naprav, odjemalnih naprav. Gre za pomemben korak, saj so digitalne naprave danes eden ključnih načinov dostopa do informacij, medijev, javnih storitev in drugih vsebin. Ministrstvo za kulturo je podprlo tudi drugo celovito jezikovno politično raziskavo o potrebah jezikovnih uporabnikov v Sloveniji ter uporabnikov slovenščine v sosednjih državah in po svetu. Njene ugotovitve bodo pomembna strokovna podlaga pri pripravi novega nacionalnega programa za jezikovno politiko. Posebna pozornost je bila namenjena razvoju sodobnih jezikovnih tehnologij. Začel se je raziskovalni program LahTex, katerega cilj je razvoj korpusa lahkega branja in orodij pretvarjanja besedil v lahki jezik oziroma preprost jezik s pomočjo umetne inteligence. Del gradiva bo vključen tudi v razvoj velikega jezikovnega modela za slovenščino.

Na področju dostopnosti je Ministrstvo za kulturo z RTV Slovenija sklenilo pogodbo za projekt samodejnega podnaslavljanja televizijskih programov. Sistem bo omogočal podnapise z minimalnim zamikom tudi pri oddajah v živo in tako pomembno izboljšal dostopnost gluhih in naglušnih do informativnih, kulturnih, športnih in drugih vsebin. Pomemben je tudi projekt razvoja digitalnega založništva, v okviru katerega bo mogoče sofinancirati več kot tisoč elektronskih in približno 300 zvočnih knjig. Digitalno gradivo bo pomembno tudi za razvoj jezikovnih korpusov in jezikovno tehnoloških orodij za slovenščino. Ministrstvo za kulturo je uvedlo še nov razpis za projekte prilagojenih načinov sporazumevanja, ki podpira razvoj slovenskega znakovnega jezika, brajice, haptičnega sporazumevanja za gluhoslepe, lahkega branja in drugih oblik dostopne komunikacije. Pomemben sistemski koraki so bili narejeni tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih sta bila umeščena v zakonodajo kot učna jezika za otroke in mladostnike z gluhoto oziroma gluho slepoto, slovenski znakovni jezik pa je vključen tudi v prenovljene kurikule za vrtce. Zakonsko je bila umeščena tudi pravica otrok, ki jim slovenščina ni prvi jezik, do brezplačne jezikovne podpore v okviru rednih programov. Za slovenske skupnosti zunaj meja Republike Slovenije se nadaljuje podpora projektom, namenjenim učenju in ohranjanju slovenskega jezika ter razvoju jezikovnih zmožnosti otrok in mladih. Posebej velja izpostaviti tudi sprejetje zakona o uporabi jezika gluhoslepih, ki ureja pravico oseb z gluho slepoto do uporabe njihovega jezika, do tolmača in druge pravice, povezane z njegovo uporabo.

Poročilo tako potrjuje, da je bila jezikovna politika v letu 2025 dejavna na zelo različnih področjih, od šolstva, znanosti, kulture do digitalizacije, dostopnosti vključevanja ranljivih skupin in skrbi za Slovence zunaj meja naše države. Ob tem medresorska delovna skupina opozarja tudi na področja, ki jim bo treba v prihodnje nameniti več pozornosti, to pa so nadaljnji razvoj sodobnih digitalnih jezikovnih virov in jezikovno-tehnoloških orodij, skrb za slovenski znakovni jezik in sporazumevalne možnosti gluhoslepih. zagotavljanje jezikovnih dostopnosti kulturnih dobrin in izboljševanju bralne in digitalne pismenosti vseh generacij. Ti poudarki se mi zdijo pomembni tudi za pripravo novega nacionalnega programa za jezikovno politiko. Naš cilj pri tem pa mora ostati jasen: da je slovenščina živ, samozavesten in sodoben jezik, ki se razvija skupaj z družbo, znanostjo in tehnologijo, in da je hkrati dostopen vsem uporabnikom. Skrb za jezik je zato dolgoročna naloga države, institucij in celotne skupnosti. Ključni konkretni premiki, na katerih temelji osrednji del predstavitve, so v dokumentu navedeni zlasti pri raziskavah, pri digitalnih tehnologijah, dostopnosti, šolstvu in zakonodajnih spremembah. Sklepni poudarki sledijo tudi priporočilom medresorske delovne skupine za prihodnje obdobje.

Poročilo je obsežno, obravnava slovenski jezik na vseh področjih naše družbe, zato sem bila malce daljša, ampak mislim, da je to tudi primerno za ta najbolj prestižen del naše kulturne identitete. Zahvaljujem se vam za pozornost.