Ja, hvala lepa, lep pozdrav vsem.

Današnji odziv na vabilo za udeležbo na njej na tej nujni seji zagotovo govori v prid pomembnosti teme in nujnosti diskusije o temi, ki je na dnevnem redu. Najprej želim opozoriti na to, da je bila zahteva, kar je povedala že kolegica, tudi za nujno sejo vložena 22. septembra, da se je 15-dnevni rok iztekel 7. oktobra, in da je bil potem po dogovoru sklic opravljen 9., za 9. oktober. in da je bila tik pred zdajci brez objektivnih razlogov seja odpovedana in naknadno sklicana za današnji dan, to je 45 dni po zahtevi za izredni sklic seje. To poudarjam zato, ker se je v tem času na osnovi dejanj in izjav ministra in pa državne sekretarke, vključno z izjavami v ministra v oddaji Tarča, 22. oktobra pokazalo, da je razprava o reformi šolstva na odboru v Državnem zboru nujna in potrebna, in da na to razpravo kažejo tudi številne aktivnosti, ki so se zgodile v teh 45 dneh. Bom navedel nekaj konkretnih razlogov. 22. oktobra, kot sem povedal, cel kup izjav v zvezi z reformo v oddaji Tarča. Med 15. in 21. septembrom anketa preko agencije Parsifal, s katero se preverja, ali Slovenci podpirajo prehod na osemletko. 30. 9. imenovanje strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja. Tukaj v ničemer ne očitamo ministru, da z vso diskrecijsko pravico lahko imenuje svojo posvetovalno skupino. Druga stvar je pa, strokovni svet, ki pripravlja strokovna izhodišča in strokovna gradiva, ki so potem predmet procedure in pa udejanjanja oziroma urejanja samega sistema. 29. oktobra je Urad vlade za komuniciranje objavil javni poziv za izdelavo medijskega načrta in medijski zakup za promocijo prihajajoče šolske reforme. Zdaj, če bi bil tukaj mogoče malo ciničen ali pa morda bo celo nesramno zvenelo kaže, da bomo šolsko reformo oglaševali kot pralni prašek, ki ga še niso izdelali. Namreč, v tem delu, v tem delu se mi zdi, da takšno oglaševanje pomeni popolno zavajanje javnosti o urejanju sistema vzgoje in izobraževanja, ne vemo pa, kaj se bo tukaj oglaševalo. To je pa tudi res. 14. oktobra ob obravnavi predloga sprememb proračuna za leto 2027 in predloga proračuna za leto 2026 na za leto 2028 na odboru nismo dobili nobenih pojasnil. Ob dejstvu, da je v letu 2027 predlaganih v proračunu skoraj 300 milijonov manj sredstev kot v letu 2026 in da v proračunu niso zagotovljena, govorim zdaj o sredstvih, ki so predvidena za osnovnošolsko izobraževanje in za srednje šole. Skupno nam je pa državni sekretar takrat pojasnil, da gre za sredstva preko 400 milijonov evrov. Treba je povedati, da manjkajo tukaj še sredstva za dva dela plačne reforme, torej izplačilo v mesecu januarju, v mesecu decembru, ki gre v proračun leta 2027 in izplačilo v juliju, ki gre seveda tudi v proračun za leto 2027. In zakonska uskladitev za več kot 1,6 procentno rast inflacije, vemo pa, da smo tam pri 3 procentih. In potem k prejšnji številki lahko prištejemo še sto milijonov primanjkljaja. Če gledamo skozi te številke, pa vizavi ostalega proračuna, razen sociale in v enem delu kulture. Potem lahko ugotavljamo, da se je minister znotraj proračuna zelo slabo izpogajal za področje vzgoje in izobraževanja. Ker vemo, da stvar proračuna po posameznih ministrstvih je vedno stvar argumentacije, dogovarjanja in konec koncev tudi prioritete Vlade na urejanju posameznega področja. Nikjer nisem zasledil kakršnegakoli nasprotovanja interventnemu zakonu, ki tudi po oceni Fiskalnega sveta, ki bo po oceni Fiskalnega sveta zagotovo posredno ali neposredno vplival na višino sredstev, zlasti na mehkem delu, sociala, področje vzgoje in izobraževanja, znanost, visoko šolstvo, kultura in tako dalje. In tisto, kar se postavlja kot vprašanje ob diskusiji o šolski reformi, ki je napovedana za leto 2028, ne vemo pa, kako bomo zvozili leto 2027 in 2028, daje nova vprašanja ali gre v tem primeru za neke vrste zavajanja ali pa manipulacijo, hkrati nam pa proračun kaže na razgradnjo javnega šolskega sistema.

Zdaj bom pa to argumentiral še z dvema podatkoma; 22. oktobra je vlada v Državni zbor vložila predlog spremembe zakona o maturi, kjer se vračamo za 25 let nazaj. Moje vprašanje je, ali je to šolska reforma že ali je kar nekaj, čemur bo sledilo še nekaj? Zakaj se vračamo 25 let nazaj? Leta 2001, ampak podatki so bistveno drugačni, leta 2001 je prvi je peti predmet na maturi na splošno iz splošne mature opravljalo 606 67 dijakov od 7705 dijakov. Leta 2025 je pa 1500, 1600 dijakov manj na splošni maturi in tisoč dijakov več na petem predmetu iz splošne mature. In tu gre za neko kontradiktorno, neko kontradiktorno trditev, da bomo na eni strani stremeli k temu, da bomo dvignili nivo znanja, na drugi strani pa pristajamo, to pa kažejo analize, verjetno jih bo treba tudi pogledati, primerjava kurikula srednjega strokovnega in gimnazijskega izobraževanja in pa standardi znanja splošno izobraževalnih predmetov v srednjem strokovnem in pa gimnazijskem izobraževanju. In 24. 9. je Vlada sprejela spremembo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, kjer utemeljuje tripartitnost. Če pogledamo v sosednje države, opravili smo tudi analizo, Avstrija ima res tripartiten sistem, ampak svet vodi pa ravnatelj. In tu gre dejansko za popolnoma drugačen politični vpliv. In na eni strani govorimo o velikem zaupanju učiteljev, govori ministrstvo o velikem ali minister o velikem zaupanju učiteljev. Na drugi strani so pa učitelji tisti del ali pa tisti segment v svetu javnega zavoda, ki najbolj poznajo delovanje javnega zavoda in so strokovno usposobljeni tudi za strokovno delovanje.

Da se ne bi narobe razumeli, nihče ne nasprotuje posodabljanju in nadaljnjemu razvoju vzgoje in izobraževanja in višanju kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja. Odločno pa nasprotujemo sedanjemu načinu vodenja ministrstva in odzivanja v javnosti. Ne pristajamo na izključevanje, poniževanje, diskvalifikacijo, na netransparentnost samega delovanja in na nestrokovne posege v šolski sistem in področje vzgoje, javne vzgoje in izobraževanja. Ministrstvo ima sistem samo v upravljanju. In zato mislim, da je prav, da se danes ta diskusija opravi. Zato smo predlagali tudi dodatne sklepe, da se transparentno lahko in strokovno ljudje, ki so usposobljeni, tudi akademsko usposobljeni, pogovarjajo o nadaljnjem razvoju področja vzgoje in izobraževanja.

Tisto, kar se mi zdi zelo nevarno na področju vzgoje in izobraževanja je politizacija sistema. Glede na to, da hodijo, če zdaj rečem, pa v političnem jeziku v šolo otroci staršev iz vseh političnih polov. Hvala lepa.