Ja, hvala. Pozdravljeni, spoštovani, spoštovana predsednica, minister, spoštovani gostje, gostje, učiteljice, učitelji, vzgojitelji, ravnatelji, draga stroka.

Mi smo pred dvema mesecema, 8. septembra, bili priča temu, da je minister ob rezultatih raziskave PISA, ki so dejansko zaskrbljujoči, rokohitrski, na eni novinarski konferenci z enim stavkom odpravil devetletko. Seveda smo bili vsi presenečeni, v prvi vrsti učitelji, učiteljice, starši, pa tudi učenci in konec koncev vsa širša javnost. Nato smo sklicali odbor pred 45. dvemi dnevi in seveda od takrat do danes se je že kar nekaj stvari nabralo in tudi dodatno naložilo glede tega sklica in odbora. Zdaj ta napoved ministra o odpravi devetletke je bila brez vsake analize, brez ocene stroškov, brez javne razprave. Na vprašanje, na čem temelji odločitev, je odgovoril, da ni časa za akademske razprave. Gospod, ki je profesor na fakulteti, sicer bil na svoji fakulteti profesor, pa tudi na drugih, na javni je rekel, da ni časa za akademske razprave, to je podobno smešno, kadar nekdo reče ob tem, kadar se razpravlja, da ni časa za filozofiranje kot nekaj slabšalnega. Kdaj pa je čas za razprave, če ne takrat, ko govorimo o prihodnosti naših otrok, o našem šolstvu, o mladini in kaj konec koncev si zaslužijo vsi ti, če ne resno, poglobljeno, da tudi akademsko in strokovno razpravo. Od kdaj je to za ministra za šolstvo, ki vključuje tudi znanost, žaljivka? In zato smo zahtevali to sejo. In danes, kar vemo in slišimo, je še slabše od začetne napovedi. Konec koncev se je vmes oglasila praktično vsa stroka, ravnatelji, učitelji, pedagoška stroka, ki opozarjajo, da tako kompleksnega sistema ni mogoče čez noč spreminjati, gotovo pa take nepremišljene izjave za javnost v ustvarjajo negotovost med vsemi deležniki, tudi, tudi učenci konec koncev so slišali lahko pogovore doma, da morda se jim bo ukinila devetletka, da ne bo spoštovani, ne rabite zavijati z očmi, gospa, ko govorim, to je konec koncev Državni zbor in se spoštljivo poslušamo en drugega, ko razpravljamo, tako kot bomo tudi poslušali vas. In tudi primerjave z drugimi evropskimi državami so nujne, če je osemletna osnovna šola v Evropi danes prej izjema kot pravilo, moramo zelo dobro vedeti, zakaj bi se Slovenija odločila pravzaprav za takšno pot in kakšne bi bile tukaj potem posledice. Če smem citirati gospo Marjano Kolenko, ki je bila dolgoletna ravnateljica osnovne šole in je povedala: "Devetletka zahteva, da sedemo skupaj in pogledamo, kaj v njej deluje. Delati eksperiment na otrocih, ki imajo že danes tako številne primanjkljaje na različnih področjih, se mi zdi nesprejemljivo. Otrok ni miza, ki jo prestavimo iz levega kota v desnega. To je osebnost, ki jo oblikujemo. Pomagati moramo na poti razvoja in pridobivanja znanja, zato je tak pristop v tem trenutku nesprejemljiv in tudi nedodelan."

Vemo kdo bo pa reformo pisal. Potem je minister 30. septembra imenoval 26 članski strokovni svet za reformo. v njem ni nikogar iz pedagoških fakultet, ni pedagoškega inštituta, ni zavoda za šolstvo, ni sindikata, ki zastopa največ zaposlenih v šolstvu, niti javnega poziva ni bilo, so pa trije predsedniki zbornic, obrtne zbornice, gospodarske zbornice, pa tudi kmetijske zbornice, trije predstavniki kapitala in nobenega predstavnika niti zaposlenih v gospodarstvu niti zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, dva teologa, novinarski novinar Jože Možina, Aleš Primc. In sindikat je ministrstvo vprašal takrat, s čim sta se ta dva diskvalificirala za reformo, kvalificirala za reformo šolstva, in seveda odgovora ni prejel. In danes pričakujemo odgovor s strani ministrstva tudi na to, zakaj točno ti v tem svetu in zakaj ne drugi, zakaj ne predstavniki institucij. Zakaj nekateri, ki so očitno politično povezani tudi s stranko, ki vodi, vodi ministrstvo in gotovo niso delali dneva na področju šolstva in izobraževanja? Gospod Ivan Lorenčič, nekdanji direktor Zavoda za šolstvo in dolgoletni ravnatelj II. gimnazije v Mariboru je povedal o razgradnji šolskega sistema v Večeru 2. oktobra. Citiram: "Napovedano uvajanje v sedemletnike, združevanje zavodov in selitve, spremembe sestava svetov šol in imenovanje strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja so začetek razkroja šolstva. Imenovanje sveta pomeni tudi norčevanje iz stroke in predstavlja višek arogance ter posmeh šolstvu. Številnim je ostala - še vedno je citat - številnim je ostala v spominu uvedba usmerjenega izobraževanja z ukinitvijo gimnazije kljub odločnemu nasprotovanju stroke. Danes so seveda drugi časi, ki pa vsaj po prvih stotih dnevih vlade spominjajo na takratne čase, sicer pod krinko demokracije. Uvedba osemletke bi prinesla pogorišče, ki ga bomo oživljali še veliko let in za kar bodo žrtvovale generacije otrok. Do tega ne sme priti in le upamo lahko, da bo prevladal razum in ne ozki politični interesi.", konec citata.

Potem pa so se začeli napadi, napadi državne sekretarke, s katere poznamo njen diskurz na javnih socialnih omrežjih, ki je absolutno neprimeren za kogarkoli, kaj šele za javnega funkcionarja, ki to ni prvi mandat, napadi pa tudi ministra, stroka, po njegovem so to tisti, ki iščejo rešitve in ne tisti, ki so sistem zavozili, in to, gospod minister, ne more biti tisti, ki določate vi kdo je stroka, ker če vi politično določate kdo je stroka in kdo ni, potem stroke več ni, ampak ostanejo samo politični somišljeniki in tega si ravno v znanosti, v akademiji in na področju šolstva ne moremo dopustiti. Verjamem, da ste sami dovolj pametni in izkušeni, da temu ne mislite, a konec koncev pa očitno kljub temu si želite ideološko podrediti šolstvo in pri tem ne izbirate besed za napade na stroko, na tiste strokovnjake in strokovnjakinje, učitelje in učiteljice, ki se oglašajo, ki strokovno se ukvarjajo s šolskim sistemom leta in leta. Ne bom zdaj brala tudi ponižujočih izjav, ne vaših, ne vaše državne sekretarke, tudi besede, ki so bile uporabljene, nekatere absolutno ne smejo soditi v javni diskurz, sploh pa ne v te prostore, bom pa jih povedala, če bo to potrebno. In odnos do učiteljev in do učiteljstva pa ste izkazali s tem tudi sami. Konec koncev pa je vaša državna sekretarka tudi grozila s seznami učiteljev in podpisnikov peticije proti genocidu in bila je državna sekretarka že enkrat prej, potem tudi že vmes funkcionarka in tudi sedaj državna sekretarka in seveda ima to posledice, kajti učitelji, učiteljice si ne upajo podpisovati več peticij, kajti strah jih je, da jih boste pregledovali, da vodite sezname, tako kot je bilo napovedano. In konec koncev je 26. septembra Vlada potrdila novelo, v kateri sveti vrtcev in šol število predstavnikov zaposlenih zmanjšuje s pet na tri, in sami ste zapisali, da je to temelj za izvajanje reforme, ko ljudem, ki v šoli dejansko vsak dan delajo, jemljete glas v svetu šole in jih hkrati izločite iz sveta za reformo. To ni naključje, to je načrt, to je načrt za razgradnjo javnega šolstva in s tem tudi vpliv večji imenovanih s strani politike na izbiro vodstev šol. In kako bi minister rešil pomanjkanje učiteljev? Ne z boljšimi plačami, ne razbremenitvijo, ne z mentorstvom mladim učiteljem. Napovedal je, da bo cehovstva konec in da bo pot v razred odprta preko mikrodokazil. Senat Filozofske fakultete je opozoril, da je obvladovanje predmeta nujen, a nezadosten pogoj za poučevanje. To vedo vsi, ki so kdajkoli stopili v razred, delali na področju pedagogike in šolstva, kajti zgolj imeti znanje še ni dovolj dovolj, da se človek zna učiti in delati z otroki, niti na fakulteti niti v srednji šoli, kaj šele v osnovni šoli, kamor vi želite popolnoma razgraditi sistem in konec koncev vzeti učiteljem in učiteljicam tudi s tem avtoriteto in pa kredibilnost. In po eni strani pa nam zmanjšujete seveda sredstva, kot Vlada za šolstvo iz proračuna na proračunu se tako ali tako z mačeto reže po socialni državi in javnih institucijah, 428 milijonov manj je v proračunu Ministrstva za izobraževanje in znanost, in na kakšen način seveda pa bi zdaj učitelje in njihovo pomanjkanje reševali, tako da se kar en razred ukine, zbriše, evo zp..., pa je malo manj treba plač izplačati. Hkrati ste sami kot minister rekli, da sistem umetno napihuje potrebe po učitelje. Nedopustno. Ob tem, da v naših vrtcih in šolah po podatkih tega istega ministrstva manjka okoli 3600 učiteljev in vzgojiteljev in 46 procentov 15-letnikov obiskuje šole, katerih ravnatelji pravijo, da je pomanjkanje učiteljev ovira pouk, to bi morala biti prva skrb ministrstva in ministra, za katere mu je mar za resor, ki ga želi nadgraditi in izboljšati. Mislim, da se vsi v tej sobi lahko strinjamo, da je padec rezultata vpisa resna težava. Tega nihče ne zanika in konec koncev smo ga celo mi v zahtevi bolj natančno opisali kot vi, in konec koncev vemo, da bo do tega prišlo, na to se je opozarjalo in opozarjalo leta, ampak to ne kaže na to, da je kriva devetletka. Rezultati so namreč padli tudi v povprečju OECD, in konec koncev, bralna pismenost je tudi širši družbeni problem, močno pada tudi med odraslimi, številni odrasli v tem letu, v enem letu ne preberejo niti ene knjige, le dobra tretjina staršev pa vsak dan bere skupaj z otrokom. A ste dali v proračun več denarja za šolske knjižnice in nakup knjig? Niste. Ste v proračunu zrezali milijone za šole? Ste. Ste podprli bralno značko in druge take akcije? Niste. Ste zrezali proračun za osnovno glasbeno in srednje šole? Ste, zmanjšali štipendije tudi? Bralna pismenost se začne doma, začne se z akcijami in začne se v knjižnicah. Šolske knjižnice pa opozarjajo že leta na ta sistemski problem, ki ste ga konec koncev tudi v vaši predstavitvi pred potrditvijo obljubili, da ga boste naslovili, ko sem vas osebno o tem vprašala. In še bolj nevaren pa je od vsega tega tudi vaš politični projekt ideološkega očiščenja šol, revizija zgodovine, relativizacija vsega in politično preoblikovanje učnih vsebin pod protezo nevtralne šole gotovo niso nevtralnost. To je politični projekt, ki spominja na kulturno bojno politike evropske radikalne desnice, tudi AFD, ki ima kot ena izmed glavnih tovrstnih promotork ideološke nevtralnosti šole, to v programu in vi ste sedaj, ko ste to napovedali, dali pa tudi CRP ideološko nevtralna šola, kjer bo nekdo dobil sredstva za to, da bo analiziral normativni institucionalni okvir zagotavljanja pluralnosti, ideološke nevtralnosti in strokovne neodvisnosti, primerjalno preučil dobre prakse, ugotovil zaznave učiteljev, vodstev šol in učencev glede zagotavljanja pluralnosti in pripravil priporočila. Zdaj ste dali to v CRP, ampak vi to že najavljate. Hkrati pa nas tudi seveda zanima, kdo bo to izvajal in kateri inštitut ima sploh sposobnosti kaj takega izvajati. Lahko si mislimo, kakšne rezultate si želite vi. In zato predlagamo tudi sklepe na tej seji, ki od vlade ne zahtevajo prav nič radikalnega. Želimo, da se pokaže analize, na katerih temelji odprava devetletke, da vlada pove in ministrstvo, koliko bo stala ta reforma in kdo jo bo učil, da v svet za reformo vključi ljudi, ki šolo poznajo sindikate, ravnatelje, pedagoško stroko, starše, dijake, in da se o trajanju osnovne šole in pogojih za učiteljski poklic ne odloča mimo stroke. Devet let, ko se je uvajalo več let, bele knjige so obstajale, ki so se pripravljale leta 1995 do 1999 in takratna politika je iskala soglasje stroke, ravnateljev, učiteljev in staršev. Vi pa pravite, da boste opravili vse v enem mandatu, kaj v enem mandatu, kar v dveh letih. In danes vas sprašujemo, ali ste pripravljeni na reformo ali gre zgolj za izkazovanje moči? Kaj je pa še bolj nevarno pa je to, s čim utemeljujete reformo šolstva? Ni popuščanja. Kakšen diskurz je to za osnovno šolo, kakšno razkazovanje moči je to, da govorite, ni popuščanja pri reformi osnovne šole, pri tako delikatni stvari, ko govorimo o tem, da je treba strokovno, umirjeno, dialoško in uravnoteženo z vsemi deležniki pogledati kaj je pravzaprav narobe v naši družbi, zakaj se ne bere, zakaj so rezultati takšni kot so. Ne pa z bagrom povoziti vse, ki imajo minimalno drugačno mnenje kot vi osebno in vaša stranka in Vlada. In zaradi tega se mi zdi takšen slogan, da se uporablja pri osnovnošolski reformi minimalno, ne primeren, ne kulturen, gre izključno za performativnost moči, ki si jo lahko seveda iz neke politične moči in pozicije, ki jo imate, privoščite. A za to ne pomeni, da če si nekaj lahko, si tudi morate ali pa da je to prav. In namesto, da bi iskali reforme in pa tiste spremembe, ki jo šolstvo potrebuje, da bi se zagotovilo več sredstev, pogoji za vse učence, v katerih lahko se opolnomočijo in imajo mirno in brezskrbno in dobro otroštvo za to, da naredijo dober temelj za svoje nadaljnje življenje, se zdaj bijete boj in osebne diskreditacije s tako imenovanim šolskim establishmentom, celo poimensko, celo tudi z diskreditacijo nekaterih posameznikov. To ni primerno za ministra, to ni primerno za Vlado in gotovo ne na tovrstni temi. Zato ne potrebujemo političnega eksperimenta, ne potrebujemo ideološkega boja, potrebujemo pa analizo, strokovno razpravo in dogovor o rešitvah. Mi bomo javno šolstvo branili in ne želimo, da zaradi tega, ker so tukaj politične in ideološke ambicije večje od tega, kar si morda lahko mislite, da lahko dosežete. z nekim dialogom in s tem, kar bi stroka potrebovala, da si na tem in na otrocih nabirate politične točke, da ustrahujete, in da konec koncev gre v razgradnjo šolskega sistema in v zadnji fazi v njegovo privatizacijo in glede tega predlagamo, kot predlagatelji seje še dva sklepa. Predsednica, mislim, da ste jih vi dobili, lahko jih tudi ne preberem, če želite. Jih preberem? Aha, okej. Zdaj, en sklep bi bil namesto drugega sklepa, ker vmes, namreč, ko smo mi sklicali, je preteklo že 45 dni in se je majčkeno spremenilo in ta namreč, recimo svet je bil sklican, a ne, tako da ta drugi sklep bi umaknila, kjer gre, da je treba sklicati a ne strokovni svet in namesto tega nam menjala oziroma dodala dva nova, en je prvi: Odbor za izobraževanje, mladino in znanost poziva Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, da Strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja, imenovan 30. 9. 2026, dopolni s predstavniki reprezentativnih sindikatov vzgoje in izobraževanju pedagoških fakultet, oddelkov za pedagogiko, filozofskih fakultet, pedagoškega inštituta, Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, združenja ravnateljev, zveze aktivov svetov staršev, Društva psihologov Slovenije in Dijaške organizacije Slovenije, ki jih predlagajo te organizacije, ter javno objavi akt o imenovanju, merila za izbiro članov in poslovnik sveta. To je prvi.

Drugi, dodaten: Odbor za izobraževanje, mladino in znanost poziva Vlado Republike Slovenije, da javno objavi vrednost izvajalca in vsebino kampanje v šolski reformi ter je ne izvaja pred objavo strokovnih podlag. To je pa drugi sklep, ki ga predlagamo.

Jaz upam, da bo ta seja imela za rezultat to, da se bo začelo s stroko poslušati, da bomo drug drugega poslušali, da boste drug drugega poslušali in da bo konec koncev se prenehalo z napadi iz vodstva ministrstva, preko socialnih omrežij, preko medijev, na posameznike, na stroko, kajti to resnično ni primerno. Država, sploh pa takšen pomemben resor, kot je šolstvo, se dobi v upravljanje in ne v uničenje in ne v to, da se popolnoma razgradi. In zato smo tudi povabili te številne strokovnjake, ki ste jih vi izločili, popolnoma iz svoje reforme, v zameno na to pa odprli en Google dox, kjer lahko ljudje izpolnjujejo in dajejo priporne, neprimerno, zlasti pa za resor izobraževanja mladine in znanosti. Hvala lepa.