Hvala.

Spoštovani, dovolite, da dovolite, da na kratko predstavim dnevni red tokratnega zasedanja ECOFIN, ki bo potekalo v torek sicer, se pravi drugi dan zasedanja ECOFIN v Bruslju.

Predvidene teme, ki bodo obravnavane, obravnavane, so, kot običajno, priprave na pogajanja z Evropskim parlamentom in točka razno. Slovenijo bo zaradi obveznosti z domačim proračunom zastopala veleposlanica se pri Evropski uniji z delegacijo. Priprave na pogajanja z Evropskim parlamentom o proračunu Evropske unije za leto 2027. Prihodnji ponedeljek oziroma torek, kot smo že omenili, bo potekalo zasedanje sveta, namenjen obravnavi predloga proračuna za leto 2027. V nadaljevanju bi predstavil ključna izhodišča za to zasedanje.

Leto 2027 je zadnje leto večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027. Evropska komisija predlaga proračun v višini 199,91 milijarde evrov v pravicah za prevzem obveznosti, kar pomeni rast glede na prejšnji proračun v višini 2,3 procente in 211,97 milijarde evrov v pravicah za plačila, rast glede na letošnji proračun je 4,8 procenta. Razlika izhaja iz večletne narave programov - obveznosti se lahko prevzemajo v enem letu, plačila pa se lahko vršijo v naslednjih letih. Predlog plačil je višji predvsem zaradi pospešenega izvajanja programov in dodatnih sredstev, zagotovljenih z revizijo večletnega finančnega okvira. Med ključnimi področji naj izpostavim naslednje. Znanost 21,9 milijarde evrov v obveznostih in 22,84 milijarde evrov v plačilih. Kohezija, odpornost in vrednote 75,76 milijarde evrov v obveznostih in 81,85 milijarde evrov v plačilih. Od tega je za kohezijsko politiko namenjeno 58,48 milijarde evrov, v obveznostih za odpornost in vrednote pa 17-28 milijarde evrov. Naravni viri in okolje, vključno s kmetijstvom, 57,24 milijarde evrov v obveznostih in 61,45 milijarde evrov v plačilih. Migracije in varovanje meja 5,79 milijarde evrov v obveznostih in 3,89 milijarde evrov v plačilih. Varnost in obramba 3,07 milijarde evrov v obveznostih in 2,23 milijarde evrov v plačilih. Sosedstvo in svet 15,47 milijarde evrov v obveznostih in 16,66 milijarde evrov v plačilih. Administracija, 13,66 milijarde evrov tako v obveznostih kot pri plačilih. Komisija je pri pripravi predloga izpostavila predvsem krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, podporo vzhodnim obmejnim regijam, krepitev varnosti in obrambe, nadaljnjo podporo Ukrajini, odzivanje na humanitarne krize ter vlaganja v evropski socialni model in teritorialno kohezijo.

Glede pogajalskih izhodišč, Svet EU je julija sprejel stališče, ki je v primerjavi s predlogom komisije nižje za približno milijardo evrov v obveznostih in pol milijarde evrov v plačilih. Evropski parlament pa je jeseni sprejel predlog, ki predlog komisije presega približno za 1,17 milijarde evrov v obveznostih in 704 milijone evrov v plačilih. Čeprav so razlike v skupnem obsegu proračuna zmeroma omejene, se pričakujejo pogajanja predvsem o posameznih politikah in programih ter o uporabi instrumentov fleksibilnosti. Na končni dogovor bo vplivalo tudi urejanje proračunskih vprašanj za leto 2026, zlasti predlog dopolnitve proračuna številka tri za leto 2026, predlog številka ena, spremembe predloga proračuna 2027, ki so opisani v izhodiščih kot je podrobneje predstavljeno v gradivih. Omenim naj še, da naj bi Slovenija glede na trenutne predvidene zneske in izhodišča v prihodnjem letu v proračun EU plačala približno 970 milijonov evrov. To so ključna izhodišča, pomembna za pripravo na spravna pogajanja z Evropskim parlamentom o proračunu EU za leto 2027.

Pojasnim naj še rezultat pogajanj z Evropskim parlamentom, ki bo za Slovenijo sprejemljiv. Za Slovenijo bo končni kompromis z Evropskim parlamentom sprejemljiv, v kolikor bo odražal temeljne prioritete Slovenije, opisane v gradivu. Slovenija je tekom proračunske procedure zagovarjala primeren obseg pravic za plačila za posamezna poglavja, predvsem za kohezijo in razvoj podeželja, zadosten obseg marž za nepredvidene potrebe v letu 2027 ter realno načrtovanje vseh poglavij v okviru limitov večletnega finančnega okvira. Vodilo pri glasovanju o višini odhodkov s strani Slovenije je bilo torej prizadevanje za čim bolj realen obseg proračuna, ki ne bo vodil do presežkov v proračunu EU in s tem do prevelikega obsega vplačil, kar bi pomenilo nepotrebno obremenjevanje nacionalnega proračuna tekom leta 2027.

In ob koncu te predstavitve naj predstavim še stališče Republike Slovenije, ki bo služila kot osnova pri pogajanjih med institucijami pri iskanju kompromisa za proračun 2027. Komisija je od objave predloga proračuna za leto 2027 dalje objavila predlog dopolnitve proračuna 2026, predlog dopolnilnega pisma številka ena k predlogu proračuna 2027, tako imenovani globalni transfer in podatke o realizaciji proračuna. Stališče sveta, kot ga je sprejel v začetku julija, torej ne odraža trenutnega stanja potreb v proračunu v letu 2027. Slovenija ni nasprotovala predlogom dopolnitve proračuna za letošnje leto in tudi ne dopolnilnemu pismu k predlogu proračuna Unije za leto 2027. Slovenija je s predlogom proračuna za področje kohezije in razvoja podeželja zadovoljna, prav tako z obsegom sredstev, namenjenih ostalim področjem. Za dosego kompromisa pa bo pripravljena sprejeti tudi določene uskladitve. Na podlagi navedenega ocenjuje predlog komisije kot ustrezen in dobro osnovo za pogajanja. Zato bo tekom proračunskih pogajanj pripravljena sprejeti višji obseg proračuna za leto 2027, kot ga je izglasoval svet julija letos. Pri tem pa na splošno ni naklonjena obsegu proračuna, ki bi globalno pri pravicah za prevzem obveznosti in pri pravicah za plačila presegel zgornje meje večletnega finančnega okvira in preveč posegel v marže, saj je potrebno med izvrševanjem proračuna v primeru nujnih potreb zagotoviti proste pravice za hitro odzivanje na nepredvidene razmere.

Omenim naj še, da je pravočasen sprejem proračuna Evropske unije za prihodnje leto zelo pomemben, saj bi se v nasprotnem primeru v času do njegovega sprejema uporabljal sistem financiranja v obliki začasnih 12-in.

To bi pomenilo omejeno financiranje iz proračuna EU in posledično manjše prilive evropskih sredstev državam članicam v prvih mesecih novega proračunskega leta. Toliko za uvod. Hvala.