Hvala lepa predsednica.

Najprej en lep pozdrav komisarki Kos in njeni ekipi. Hkrati tudi ene iskrene čestitke za napredek na področju širitve, prav na področju, ki ga vi pokrivate. Slišim dostikrat iz Bruslja, da takega napredka ni bilo 15 let, kot ga vaša ekipa zdaj ustvarja, in sem res ponosen na to, da prav Slovenija je tista, ki je širitev premaknila iz mrtve točke in jo zdaj pelje v korist vseh Evropejk in Evropejcev naprej s polnim tempom. Tako da tudi zagotavljam, da boste imeli vso podporo pri tem, vsaj naše stranke, pa verjamem še kakšne druge, ne glede na to, da včasih komu v vladi spodrsne na tej točki, ampak jaz sem prepričan, da je usmeritev vseh Slovenk in Slovencev zelo jasna glede tega.

Dve opazki na temo programa. Prvič, program za moje pojme je še vedno premalo ambiciozen na področju konkurenčnosti. Jaz bi si želel, da bi na področju konkurenčnosti program dal večjo težo prav strateške avtonomije Evrope in to na digitalnem področju in na področju vesoljskih tehnologij. Brez tega ne more biti neodvisnosti Evrope na nobenem področju, ne na varnostnem, kot je omenil kolega poslanec, ne na obrambnem, niti ne na gospodarskem. In mislim, da bi morali to področje dobiti absolutno prednost pri vseh naporih v prihodnjih treh, štirih letih Evropske komisije, se pravi do konca mandata. In bi si res želel to sporočilo predati. In tukaj se bom strinjal s poslancem Toninom, ko je omenil, da lahko Elon Musk, Elon Musk lahko zato, kar je slabo vstal tisti dan, izključi ukrajinsko zmožnost obrambe. Do tja nas pripelje, ko zaupamo usodo planeta enemu bogatašu. En bogataš, ki je dobil ogromno denarja tudi preko davčnih odpustkov Trumpove administracije, lahko izsiljuje cel svet, v tem primeru Ukrajino in Evropo, ali bo še naprej omogočal satelitske telekomunikacije ali ne. Naj nam bo to ena res dobra lekcija, da nekaterih stvari enostavno ne moremo zaupati posameznim bogatašem. Ni važno od kje so. Stvari, ki so v javnem interesu, in zagotovo je varnost in obramba v javnem interesu, morajo ostati v domeni držav, narodov in držav. To se mi zdi zelo pomembno.

In druga stvar, ki je bila tudi omenjena s strani Tonina in se premikam na področje širitve, Severna Makedonija. Strinjam se, Evropska unija je Severno Makedonijo pustila samo na milost in nemilost izsiljevanju s strani Bolgarije. O tem sem že večkrat govoril tudi na Evropskem svetu. In predlog, ki je bil dan, se mi zdi dober. Predlog, po katerem se spravi za mizo v neposredni dialog oba predsednika z namenom, da morata najti rešitve, ki bodo delovale, ne pa da iščeta izgovore, zakaj se ne moreta premakniti, trpijo pa narodi, ljudje, ta predlog se mi zdi dober in jaz mislim, da bi ga lahko dejansko uporabili v praksi. O širitvi, sam sem bil velik zagovornik in sem še vedno zagovornik širitve v obe smeri, tako na jugovzhod kot na vzhod, pa vendar bi rad opozoril na par stvari, ki sem jih tudi danes slišal. Zelo mi je všeč, da je ravno Črna gora tista kandidatka, ki je najbližje, zelo mi je všeč, da so se odnosi s Hrvaško, ki je bila na nek način mogoče največje tveganje na tej poti, izboljšali. In zelo mi je všeč, da se je v Srbiji spremenila oblast, ki je potihoma v resnici rušila to pot. Praktično danes so pogoji na Balkanu za to, za ta korak najbližje temu kadarkoli. Zato verjamem, da Črna gora ima realno možnost, dajmo to izkoristiti na polno in pojdimo naprej. Ampak prosim, razumem primerjavo z enim espresom, pa vendar o nobeni drugi kandidatki ne govorimo o teh terminih. Ali se začnemo spraševati, koliko nas bo vse stala priključitev Evropski uniji Ukrajine. Ali se začnemo? Ne bomo, ne. Tam pa ne moremo meriti v ekspresih. Zato pravim, ni fer do črnogorskega naroda, da jih zreduciramo, da je njihov vstop v Evropsko unijo odvisen od tega, ker so poceni. Ne, njihov vstop je v našem interesu, zato ker vstop naslednje balkanske države bo sprožil pozitiven premik, v vseh ostalih bo sprožil pozitiven premik v Srbiji, bo sprožil pozitiven premik v Bosni in Hercegovini. In ko bo do tega prišlo, bo naša varnost v vseh pogledih v Sloveniji in v Evropi bistveno višja, tudi z vidika kontrole migracij čez Balkan. Ko bodo te države postale del skupnega evropskega prostora, kamor v resnici spadajo, se bodo lahko začeli njihovi bilateralni odnosi reševati na drugi način, podobno kot so se začeli reševati med evropskimi narodi v preteklosti. In zato je vstop Črne gore, čim hitrejši vstop v tako velikem strateškem interesu. Celotne Evrope, še posebej Slovenije.

In čisto za konec. Jaz bi vseeno predlagal, razumem, da kar je bilo rečeno v Srbiji, razumem, da je Srbija najbolje pripravljena, a hkrati, a hkrati najdlje od začetka procesa bila do volitev. Jaz mislim, da imamo enkratno priložnost vsi, da te volitve, ki so dale pozitiven signal celotnemu prebivalstvu Srbije, pa regije tudi, da to izkoristimo na polno in Srbijo zdaj poskušamo z vsemi močmi pritegniti v bližino Evropske unije, ne bo samoumevno, ne smemo živeti v iluziji, da si Srbi to želijo sami od sebe. Bili so deležni dolgih, v bistvu več kot deset let kampanje, medijske in politične s strani oblasti, da Evropa je nekdo, ki ni nekaj vsiljuje. Evropa ni imela tudi med študentskim gibanjem nujno pozitivnega predznaka in verjetno še danes nima. In če bomo nadaljevali s pogojevanjem s sedanjim zmagovalcem, bomo v resnici mi tisti, ki bomo krivi, da smo Srbijo odvrnili od evropske poti, kamor pa Srbija v resnici spada in si zasluži. In to nam je neizmerno v interesu. Ker če stabilizira Evropa Srbijo na Balkanu, bo cel Balkan stabiliziran. Hvala lepa.