Govor

mag. Matej Tonin
11. redna seja
6. 11. 2026

Predsednica, najlepša hvala.

Dragi poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni. Komisarka, pozdravljena.

Najprej bi se dotaknil samega delovnega programa komisije za leto 2027, ki je v teh dneh kar precej odmevov po evropskih hodnikih. Razumljivo tudi z vašega delovnega področja, da ste se nekoliko bolj širitve dotaknili kot pa samega delovnega programa, ampak nič za to. Zdaj tukaj bi jaz izpostavil, da ta program vsebuje 23 pobud in da jih je kar od tega deset osredotočenih na različne poenostavitve. Danes so tudi v vaši razpravi večkrat poudarili, da so stvari komplicirane, zelo obsežne in da je ena izmed prioritetnih nalog, ki se jih moramo vsi skupaj zavedati in ves čas izpostavljati, je poenostavitve, poenostavitve in še enkrat poenostavitve. Kar nekaj omnibus zakonov oziroma zakonodajnih predlogov je bilo v tem času že sprejet in nekaj jih je še napovedanih za prihodnost. Tukaj se seveda predvsem pričakuje, kakšni bodo predlogi v prvi polovici leta 2027 na področju konkurenčnosti in dodatnih poenostavitev, kar je bilo tudi napovedano. In še ena prioriteta poleg teh poenostavitev je bila izpostavljena, ko je zadevo predstavljal tudi komisar Šepčević, da se bo komisija resno lotila tudi visokih cen energije, ki nas zadevajo vse. Ta teden je bila v Evropskem parlamentu tudi obravnavana zelo pomembna peticija, vsaj kar se tiče uporabe jedrske energije, in sicer, peticija, da je jedrska energija diskriminirana in da za to ni nobene podlage. V političnem smislu so bile s strani predsednice Evropske komisije napovedane spremembe, in da bo za našo energetsko neodvisnost in pa tudi nižanje cen pomemben miks jedrske energije in obnovljivih virov energije, občutek pa imam glede na situacijo kjer delujemo, da enostavno uradništvo temu, kar je bilo politično napovedano ne sledi v zadostni meri. Ker če bi se temu sledilo, potem bi bilo lahko zelo enostavno uveljaviti enake standarde, ki veljajo za obnovljive vire energije in njihovega sofinanciranja. Da bi to isto veljalo tudi za jedrsko energijo, kjer pa so zadeve zelo, zelo omejene. Skratka, moj predlog, namig, da ko boste imeli vi vaše razprave, ko imate redna srečanja komisarskega zbora skupaj s predsednico komisije, da se na te stvari opozori, da po mnenju številnih mojih kolegov administracija, če hočete birokracija ne sledi, bom rekel, pa dobrim političnim napovedim, ki so bile izpostavljene tako s strani predsednice komisije, kot pa tudi s strani pristojnih komisarjev vsaj kar se tiče sprememb pri jedrski energiji.

Glede prioritet, samo še eno stvar izpostavim, ker je stvar obsežna, da vas ne bom preveč moril, ampak obramba je še vedno in varnost še vedno pomembna zadeva. V preteklih letih je Evropska unija vzpostavila ogromno novih mehanizmov, ki so bili še pred leti absolutno nekaj nepredstavljivega, ker so se vsi obnašali, da je obramba absolutno nacionalna pristojnost. Zdaj, kljub vsem tem mehanizmom in kljub vsem sredstvom, ki so bila zagotovljena oziroma poceni kreditom, se to stvar se zaenkrat ta zadeva še ni pretvorila v neke skupne evropske obrambne zmogljivosti, ampak to države članice še vedno uporabljajo predvsem za krepitev svojih nacionalnih obrambnih zmogljivosti. In zato pozdravljam to, kar je napovedala zdaj komisija v programu za leto 2027, da se bo šlo v ustanovitev posebnega evropskega instrumenta za strateške neblerje. Zdaj sicer ne vem, kako bi to čisto poslovenil, ampak gre za to, da so nekatere zmogljivosti, ki jih nujno potrebujemo za to, da sploh ostali sistemi lahko delujejo. Na primer, kot je tankanje v zraku, kot je prestrezanje balističnih raket, nenazadnje tudi vzpostavitev evropskega starlinga, ker danes smo seveda odvisni od dobre volje Muska. Če se on odloči, da ga izklopi, so težave konkretne na vzhodnih bojiščih, tako da skratka, poanta je, da te stvari pozdravljam.

V zadnjem delu bi se pa samo dotaknil širitve, ki je seveda vaša pristojnost in ste ji namenili, razumljivo, največ pozornosti. Tudi ta teden smo sedeli skupaj na odboru Afet, kjer so bili ti dokumenti predstavljeni. Jaz sem EPP poročevalec za Severno Makedonijo in ta teden je bila tudi makedonska predsednica v Bruslju in smo se z njo tudi srečali. Bil je dolg pogovor. Moram reči, da so zelo frustrirani, da imajo občutek, da se jim dogaja krivica, da so stvari naredili več in še mnogo, da so argumenti na njihovi strani, ampak, da enostavno bilateralna blokada s strani Bolgarije jim preprečuje, da bi bili recimo / nerazumljivo/ Črne gore. Predsednica nam je tam v 45 minutah konkretno razložila vse pravne argumente, zakaj so stvari na njihovi strani. Ampak na koncu bi lahko rekel, politika žal ni matematika, ampak je umetnost. In tukaj je pač treba upoštevati tudi, bi rekel, zgodbo Bolgarije, ampak en nasvet, ki pa je bil in v katerega ste tudi vi izpostavili, mislim, da v nagovoru v Evropskem parlamentu primer Črne gore in Hrvaške, da konflikte in napetosti in zahteve rešujeta Plenković in črnogorski predsednik vlade neposredno v pogovorih, kar se pa v primeru Severne Makedonije in Bolgarije ne dogaja. In tukaj je predsednica jasno izrazila željo, da bi seveda si želela tudi vašo konkretno pomoč, da bi državo članico, v tem primeru Bolgarijo, spodbudili k temu, da bi vendarle bilo zelo koristno za vse nas, za Evropsko unijo in tudi za Severno Makedonijo, da bi neposredno po zgledu Hrvaške in Črne gore odprli neposredne pogovore. Rekel sem, da bom to prenesel naprej, evo sem in seveda pričakujem tudi tudi kakšne aktivnosti na tem področju. Hvala lepa.