Najlepša hvala.

Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci Državnega zbora, spoštovani poslanec Evropskega parlamenta!

Veseli me, da imam danes priložnost v Državnem zboru predstaviti tri pomembne dokumente Evropske komisije: delovni program za leto 2027, potem sporočilo priprave na širšo unijo in pa seveda tudi širitveni sveženj. Hkrati se zahvaljujem, ker brez vaše pomoči tukaj v slovenskem parlamentu ne bi mogla biti komisarka poslana iz Slovenije, ki pokriva, kot lahko vedno bolj vidimo zelo pomembno strateško področje za celotno Evropsko unijo in to je širitev še posebej v teh geopolitičnih razmerah. Čeprav ti trije dokumenti obravnavajo različna področja, jih povezuje skupna ideja, in to je okrepiti Evropsko unijo, da bo sposobna odgovoriti na izzive današnjega časa. Živimo res v času velikih geopolitičnih sprememb, kjer prvič doživljamo pritisk od zunaj, kjer želijo določene sile škodovati Evropski uniji oziroma jo tudi ošibiti. Kako lahko Evropska unija zaščiti svoje interese, kako lahko zagotovi varnost svojih državljanov in ohrani gospodarsko moč ter blaginjo, to je nekaj, kar ni v interesu samo Slovenije, ampak vseh držav članic in seveda tudi Evropske unije. Kako to narediti? Prav to je v programu Evropske komisije za leto 2027. Naša predsednica je v govoru o stanju v Uniji jasno poudarila, da moramo okrepiti prizadevanja za močnejšo in bolj neodvisno Evropo.

Skratka, na katera področja se naj osredotoči, da bomo lahko to zagotovili? Ena naših ključnih prednostnih nalog ohranja, ostaja konkurenčnost našega gospodarstva. Evropska unija ima enega največjih enotnih ima največji enotni trg na svetu, 450 milijonov, vendar njegovega potenciala še ne izkoriščamo v celoti. Podjetja se soočajo, in tega se zavedamo, z razdrobljenimi pravili, administrativnimi bremeni, ovirami pri čezmejnem poslovanju in pa seveda tudi z visokimi stroški energije, zato želimo in na tem delamo, dokončati prenovo enotnega trga, uresničiti pobude iz načrta ena Evropa, en trg. Pripravljamo ukrepe za odstranitev ovir na notranjem trgu, poseben poudarek je, kar je zelo aktualno, znižanje stroškov energije, dostop do kritičnih surovin in pa tudi spodbujanje evropskih naložb. Nadaljujemo pa tudi poenostavljanje evropske zakonodaje, da bi zmanjšali nepotrebne stroške, omogočili podjetjem lažje poslovanje. Komisija je v tem mandatu predlagala že 12 svežnjev tako imenovanih omnibusov. Eden konkretnih primerov je načrtovani sveženj na področju prometa, zlasti cestnega prometa. To je pomembno zlasti tudi za nas, Slovenijo, ki je izjemno vpeta v evropske dobavne verige in čezmejni promet. Kar pomeni, 2. točka, to bo tudi prispevalo in to je ena od osrednjih točk našega dela Evropske komisije, varnost in pa obramba, ki ostajata tako zelo pomembni. 80 odstotkov državljanov Evropske unije, med njimi tudi v Sloveniji enaka številka, pričakuje od Evropske unije, da stori več za našo varnost. Ne govorim samo o vlaganju v oboroževanje, govorim o tem, kako bomo zagotovili varen dostop do pitne vode v prihodnosti, kako bomo zagotovili varnost, ko doživljamo hibridne grožnje oziroma hibridne napade ne samo na državne institucije, kot smo lahko v zadnjem času videli tudi na trgovske verige, če ste videli primer trgovin marsikje po Evropi, kjer so preko spleta povečali temperaturo na 50 stopinj v hladilnikih in seveda je bilo treba zavreči hrano. Pomeni, govorim o varnosti zagotavljanja hrane in še marsikaj drugega. Podpora Ukrajini ostaja tudi neomajna. Nadaljujemo pomoč in se seveda tudi pogovarjamo za sklenitev miru, varnost. Naslednja točka pomeni danes tudi reagiranje na posledice podnebnih sprememb.

Pripravili smo analizo, kaj vse se je v letošnjem letu dogajalo in pred kratkim tudi program, kako v prihodnosti še bolje sodelovati, ko se moramo odzivati bodisi na poplave bodisi na suše oziroma druge posledice podnebnih sprememb. Vendar rada bi poudarila, da močnejša in odpornejša Evropa seveda ni sama sebi cilj, gre za to, kaj lahko naredimo za boljšo kakovost življenja ljudi. Zato bomo posebno pozornost namenili dostopnosti do stanovanj, izobraževanju, to smo sprejeli dva dni nazaj, kakovostnem delovnem mestu in pa tudi oskrbi in dostopnosti do osnovnih storitev. Poseben poudarek v letu 2027, in to je povedala tudi naša predsednica, je tako imenovana pravica ostati. Pomeni, da ljudje ostanejo, da si ustvarijo kakovostno življenje, da lahko delajo in dobro živijo v svojem domačem okolju. Predstavili bomo strategijo, kako to uresničiti. Takšen pristop je posebej pomemben tudi za Slovenijo, za podeželska, obmejna in demografsko ranljiva območja, zato bo pomembna pobuda prihodnjega leta tudi evropski dogovor o oskrbi, tako imenovani European Care Deal. Z njim želimo odgovoriti na probleme staranja prebivalstva. Ta izziv poznamo v Sloveniji, tudi marsikje v Evropi se s tem soočamo. Kako bomo lahko vse to skupaj delali? Te prednostne naloge nas na nek način povezujejo. Evropa seveda so gospodarske povezave, Evropa seveda so povezave, ki nam omogočajo lažje prehajanje meje, ampak Evropa pomeni predvsem zaščita demokracije, pravne države, spoštovanje temeljnih pravic in to bo tudi v ospredju našega dela. Pomembno vlogo pri tem imate tudi vi, spoštovani poslanci, v nacionalnih, nacionalnih parlamentih, kjer evropske odločitve povezujete z demokratično razpravo in pričakovanji državljanov. Komisija za to ceni zelo aktivno sodelovanje državnega zbora v evropskem zakonodajnem procesu in tudi v političnem dialogu.

Toliko o programu za naslednje leto. Lahko zdaj nadaljujem ali za ta sklop? Drugi in tretji sklop je povezan z dvema poročiloma, ki sem ju sama predstavila - prvega, priprave na širšo Unijo, ki smo ga sprejeli 6. oktobra, in drugega, širitveni sveženj, kjer smo pripravili poročilo o razvoju v državah kandidatkah. In oboje bom zdaj povezala. Prvo vprašanje glede priprave na širšo unijo je temeljilo na zahtevi Sveta Evropske unije, ki je dal nalogo Evropski komisiji, da pripravi poročilo ali se Evropska unija sploh je sposobna širiti in kaj je še potrebno narediti, da bo učinkovita tudi ob naslednjih širitvah. In jasno sporočilo iz tega poročila je, da Evropa je pripravljena na širitev, obstajajo pa nekatera področja, ki zahtevajo prilagoditev, da bomo lahko tudi bolj bolj učinkoviti. In prva, prvo področje, kjer predlagamo poenostavitev, je sprejemanje odločitev. Zdaj imamo zelo veliko odločitev, kjer zahtevamo soglasje; predlagamo, da bi bolje izkoristili možnosti kvalificirane večine. Vse, kar smo predlagali, izhaja iz evropske pogodbe, skratka ne predlagamo spreminjanja evropske pogodbe, za to verjetno tudi ne bi dobili trenutno večine. Zlasti predlagamo, da bi spremenili način odločanja na področju zunanje in varnostne politike. To bi lahko zajemalo posamezne odločitve o sankcijah, človekovih pravicah, civilnih misijah. Predlagamo pa tudi, in to je pomembno za portfelj, ki ga sama pokrivam, da bi v procesu širitve v vmesnih korakih, recimo za odpiranje posameznih sklopov poglavij ali zapiranje poglavij uveljavili tudi kvalificirano večino in ne več soglasja. Hkrati predlagamo tudi, da bi se število komisarjev zmanjšalo. Trenutno ima vsaka država članica svojega komisarja, evropska pogodba omogoča, da jih imamo samo dve tretjini od skupnega števila držav članic. Predlagamo tudi in to je pomembna novost iz tega poročila, v angleščini ji pravimo safeguards, pomeni varovalke, da bi naša unija lahko ostala enotna in močna tudi v primeru, če bi prišlo do tega, kar se je v preteklosti že dogajalo in smo videli na primeru zlasti Poljske in Madžarske, kjer sta državi delovali proti evropskemu pravnemu redu. Recimo na Madžarskem je to pripeljalo do tega, da je Evropska unija zadržala izplačilo 16 milijard evrov sredstev zaradi kršitev vladavine prava, človekovih pravic in zdaj nova vlada na Madžarskem to postopno zakonodajo spreminja in s tem seveda lahko dobiva, tudi lahko dobiva sredstev. Ko govorim o teh varovalkah, kaj imam v mislih? Zavarovati se moramo in to želimo, ko bomo sprejemali nove članice, da ko enkrat sprejmemo nove članice, da bi imeli močnejše orodje delovati proti njim, če bi prišlo do tega, da bi tudi one delovale proti evropskemu redu oziroma evropski pogodbi. Ena od novosti, ki jih predlagamo, je, da bi za nove članice uvedli 15-letno prehodno obdobje in uvedli mehanizme, kjer bi lahko hitreje odreagirali na to, če bi države kršile evropski pravni red, človekove pravice in tako naprej. Naj poudarim, da to ne pomeni ustvarjanja držav članic prve in druge kategorije. Osnovni pogoj je, in tu moramo in bomo sledili evropski pogodbi, ko bo država članica vstopila, bo imela seveda enake pravice kot vse druge, gre pa za to, da bi lahko te omejitve oziroma varovalke zapisali v predpristopno pogodbo. In še pomembna novost teh varovalk je tudi, te varovalke bodo prišle v poštev samo takrat, če bi v državah novih dejansko prišlo do kršitev. Pomeni, če bo država spoštovala nova članica pravni red Evropske unije, teh varovalk sploh ne bodo čutili. Če pa bi se zgodilo, in upamo, da se ne bo, da bi kršile, potem bodo te varovalke, kot rada rečem, ugriznile hitro nazaj. In predlagamo tudi odvzem glasovalnih pravic oziroma tudi odvzem, odvzem denarja za nove članice predlagamo tudi poseben protokol in to bomo že uporabili, zdaj ko pripravljamo in zaključujemo pripravo pristopne pogodbe za Črno goro. Skratka, določene predloge bomo upoštevali že v tem. Od držav kandidatk pričakujemo, da bi se na nek način same obvezale s posebno deklaracijo, da bilateralnih vprašanj ne bodo uporabljale za blokado pristopnih pogajanj.

Zelo pomembna stvar, ki smo jo tudi v poročilu priprave na širšo Unijo sprejeli, je, vidimo, da proces vključevanja ali pristopna pogajanja za nekatere države traja dlje časa. Živimo pa v času, ko so geopolitične razmere takšne, da nekatere zunanje sile, ki prihajajo tako z vzhoda kot z zahoda, vstopajo v prazen prostor ali sive cone in potem lahko v naših državah kandidatkah bodisi delujejo proti njim, mi smo pa kot Evropska unija glavna tarča. Zato smo pripravili predloge za poglobljeno, postopno vključevanje oziroma / nerazumljivo/, kot pravimo v angleščini In to smo že vključili potem tudi v širitveno poročilo. Kaj to pomeni? To pomeni, da bi države kandidatke, ki izpolnjujejo že določene pogoje, na določenih sektorjih, se lahko v tiste sektorje vključevale, še preden bi postale polnopravne članice. Mislimo, da je to dobro zlasti za področje varnosti. Na področju skupnega evropskega trga to metodo že uporabljamo, recimo državam omogočamo, da so del roaminga ali del sepe in tukaj imamo trenutno odlične izkušnje.

Zdaj pa prehajam na zadnji del in to je širitveno poročilo, ki je najbolj sveže, to je poročilo, ki obsega 1100 strani, nekaj več kot sto strani za vsako državo. Kaj to pomeni? To delamo že v Evropski komisiji nekaj let. v poročilu merimo dvoje: eno je splošna pripravljenost držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo, drugo pa je letni napredek od lanskega poročila. V letošnjem poročilu so tri novosti. Prva novost je, da smo dosti bolj vključili segment varnosti. Prej sem govorila o tem, kaj od nas pričakujejo evropski državljani. Več poskrbeti za varnost in kot sem rekla, ne govorimo samo o varnosti v vojaškem smislu. Kljub temu, da seveda doživljamo zdaj napade dronov tudi že na ozemlju Evropske unije, ne samo v naših državah kandidatka. Spomnite se napada oziroma odkritja dronov na letališču v Leipzigu. Konstantno se to dogaja v baltskih državah, dogaja se tudi na Poljskem, dogaja se tudi v Moldaviji. Ne vemo, kako daleč so pripravljeni iti naši nasprotniki, zlasti Rusija, ko seveda potem napadajo našo infrastrukturo in napadajo tudi našo demokracijo in seveda širijo dezinformacije o tem, kaj se dogaja v Evropi. Tako da področju varnosti, boste videli na začetku komunikacije sporočila.

Druga novost je v tem širitvenem poročilu in to se nanaša na ukrepe, ki smo jih predvideli že v poročilu, ki sem ga predstavila prej. To pa je, na kak način omogočiti čim bolj transparentno spremljanje, kaj se v državah dogaja? Govorim o tako imenovanih časovnih okvirih, mi jim pravimo road maps za države, ki so v procesu širitve najbolj napredovale. Te časovne okvire oziroma časovnice ali kažipote smo izdelali za štiri države: za Črno goro, za Albanijo, za Moldavijo in pa za Ukrajino. Za Črno goro je, ki je posebno poglavje zase, je časovnica zelo jasna in sega do konca leta 2027. In tam je zapisano, da lahko končamo pogajanja s Črno goro pod pogojem, da bo Črna gora izvedla vse reforme, ki jih mora, in pod pogojem, da se bo dogovorila za nerešena bilateralna vprašanja s Hrvaško. Potem lahko pogajanja zaključimo konec letošnjega leta in podpišemo pristopno pogodbo najprej junija naslednje leto. To pomeni, da potem bo odločitev o tem, ali bo Črna gora lahko postala članica Evropske unije ali ne, prišla tudi do vašega parlamenta. Namreč, po podpisu pogodbe je potrebno glasovanje oziroma ratifikacija pridružitvenega sporazuma. Samo za informacijo, ta pridružitveni sporazum se podpiše med EU 27 članicami in pa novo državo ali pa državo članico, ki prihaja. Potrebno pa je ratifikacija in računam na to, da bo Slovenija seveda vstop Črne gore v Evropsko unijo podprla.

Nekaj statističnih podatkov. Zadnji vstop ali zadnja širitev Evropske unije se je zgodila leta 2013, ko je vstopila Hrvaška. Če bo šlo vse dobro za ratifikacijo, bi Črna gora lahko postala 28. država članica leta 2028. Nikoli v zgodovini Evropske unije ta razdalja, časovna med dvema širitvama ni bila tako dolga, 15 let. Prva širitev od ustanovitve naprej je bila leta 1973 in potem nikoli, vedno je bilo devet let ali manj, ampak nikoli tako zelo velika razdalja. Sama sem vesela, da je tista država, ki ima priložnost postati 28. članica, prav država, ki prihaja iz Zahodnega Balkana. Priznavam, da je ena od, po mojem mnenju, napak Evropske unije v preteklosti, da širitvi Zahodnega Balkana ni posvečala več pozornosti oziroma da je celo Evropska unija razglasila, da širitev več ne bo. Ceno za to v določenih pogledih plačujemo še danes, ampak jasno je, da se danes širitev dogaja in dogaja se tudi v drugi članici, ki je med tistimi, ki najbolj napredujejo, to je Albanija, ki bi lahko zaprla vsa pogajalska pogajanja do konca leta 2027. Tako imenovano časovnico smo pripravili, potem še za Moldavijo. Moldavija je zanimiva država, pa velikokrat neupravičeno pozabljamo nanjo. Razmere, zlasti na zadnjih parlamentarnih volitvah, so pokazale, da 52 odstotkov okroglo ljudi je glasovalo za evropsko pot, 48 pa še vedno Prorusko. Pomeni, da ima v državi živijo še vedno državljani, ki bolj verjamejo v rusko prihodnost Moldavija je bila del Sovjetske zveze nekoč, kot pa verjamejo v evropsko prihodnost. Rezultati ali pa razlogi za to so zelo različni. Ampak dlje ko bomo uspešni v pogajalskem procesu, bolj bodo tam, in to izkušnje že kažejo, ljudje tudi verjeli v to evropsko perspektivo in Moldavija bi lahko v naslednjem letu zaprla 25 poglavij. To je izjemen dosežek za državo s tremi milijoni prebivalcev. Ja, prej nisem povedala za Črno goro. Črna gora ima 650000 prebivalcev. Mi imamo tudi že pripravljen finančni okvir za to, koliko nas bo vključitev države Črne gore v Evropsko unijo. Stala stala nas bo 400 milijonov na leto oziroma približno en espresso na prebivalca Evropske unije v enem letu in mislim, da v finančnem okviru, gospa Bratušek, vi se na finance spoznate, si Evropska unija to seveda lahko, to seveda lahko privošči. Drugače zagotovo bo, ko bomo tako daleč, da se bomo začeli pogovarjati o vključevanju Ukrajine v Evropsko unijo. Finančne pakete delamo šele proti koncu pristopnih pogajanj, takrat, ko že lahko ocenimo, kdaj bomo pogajanja zaključili. Vstop Črne gore v Evropsko unijo ne bo spremenil razmerij v kohezijski politiki, ne bo spremenil razmerij v evropski kmetijski politiki, skratka, zaradi Črne gore se ta izplačila ne bodo spremenila.

Četrta država v tem sklopu najboljših, sem jo že omenila, je Ukrajina. Moram povedati, da je neverjetno, kaj je država sposobna delati v času, ko nanjo padajo rakete, bombe in droni. Država dela reforme in koraka naprej tudi po evropski poti. Za Ukrajino ocenjujemo, da bi drugo leto lahko zaprla sedem poglavij in upam tudi, da bo prišlo kmalu do, kmalu do miru. Naj povem, da v odnosu do Ukrajine v pogajalskem procesu ni nobenih odpustkov. Države članice in po mojem mnenju upravičeno tudi od Ukrajine pričakujejo, da naredijo popolnoma enake korake v pridružitvenem procesu kot vse ostale. Sama pa velikokrat dobivam vprašanja v smislu, ali ne bi bilo dobro, da bi državi, ki je vendarle v vojni, ki se bori za svoje preživetje, če rečem po domače, pogledali skozi prste. Ne, ni mogoče. Naša dolžnost v Evropski komisiji je, da poskrbimo za to, da bomo lahko, ko bodo države toliko napredovale, sprejeli samo tiste, ki bodo absolutno in stoodstotno pripravljene na članstvo v Evropski na članstvo v Evropski uniji. To napredovanje po principu dosežkov oziroma merit basted načelo je za države članice izjemno podobno. Zakaj vam to razlagam? Marsikdo zna kritizirati Ukrajino, zakaj so tam reforme morda včasih nekoliko počasnejše kot v drugih državah. Prosim, da kadarkoli boste ocenjevali hitrost pogajalskega procesa v Ukrajini, upoštevate, da njihova prva prioriteta je, da sploh preživijo, in potem pa pridružitveni proces. Prej sem govorila o novosti teh, skratka, varnost je prva novost v poročilu, druga novost so časovni okvir, tretja, tretja novost pa je poglobljeno, postopno vključevanje. In zdaj povezujem to s prvim poročilom, namreč, rekla sem že prej, za nekatere države je jasno, da je postopek vključevanja daljši. Recimo samo za primerjavo, Slovenija je bila med tistimi državami, ki je bila na stopnji razvoja, tako demokracije kot gospodarskega, med zelo dobro pripravljenimi pa smo tudi mi potrebovali tri leta in pol. Rekordna ali pa rekordna hitrost doslej je bila Švedska, ki je, ki je potrebovala tri leta, tako da je nemogoče, da bi ena država recimo postala članica v enem letu ali dveh letih še iz dveh drugih razlogov. Ko se je Slovenija vključevala, smo morali uskladiti 100 tisoč strani evropske zakonodaje. Danes je evropske zakonodaje približno 350 tisoč strani. Kar pomeni, vidim tam odkimavanje z glavo, zato je ta simplifikacija in zato tudi to, kar sem povedala v načrtu delovnem za leto 2027, da to absolutno simplificiramo. Zdaj si predstavljajte recimo za Črno goro. Črna gora bo 25., črnogorščina bo 25. uradni jezik Evropske unije. Ampak država mora poskrbeti za to in mi tudi pomagamo, da bo celotnih 350 tisoč strani evropske zakonodaje, vi odkimavate, prevedeno tudi v črnogorščino pomeni, vsak prebivalec Črne, Črne gore mora imeti pravico, tako kot trenutno v Sloveniji, da bo lahko celotno evropsko zakonodajo spremljal tudi v črnogorskem jeziku. Mi pomagamo Črni gori, to je izjemno, izjemno velik zalogaj. Tudi zaradi preprostega dejstva, da trenutno na trgu v Črni gori in v Evropi ni dovolj prevajalcev za črnogorski, za črnogorski jezik. Lažje bo recimo z Moldavijo, ki ima uradni jezik romunščino, zato ker Romunija, romunščina je že že uradni jezik. Govorim o tem, da potem enkrat pridemo do teh praktičnih stvari, ampak izjemno pomembnih stvari. Verjetno vam veliko pomeni, da je slovenščina uradni jezik Evropske unije. Meni to izjemno veliko pomeni. Gospod Tonin to zelo dobro ve, zato ker kadarkoli se srečava v Evropskem parlamentu, lahko govori v svojem maternem jeziku in potem je to prevedeno v ostalih 23 jezikov Evropske unije. Ali to veliko stane? Seveda veliko stane - in prevajanje v dokumente -, ampak mislim, da je to nekaj, kar moramo v Evropski uniji obdržati in s tem tudi krepiti nacionalno identiteto naših, naših držav članic. Ta poglobljena postopna integracija, ki sem jo prej omenila kot tretjo novost, bo pomenila, da bi lahko država postala del sistema ali podsistema Evropske unije še pred vključitvijo. Naj povem, da je zelo pomembno vedeti, da ta poglobljena integracija ne pomeni, da bodo države lahko del tega, ne da bi postale članice Evropske unije. Skratka ni substitut za članstvo v Evropski uniji, je samo, nekdo mi je nekoč rekel, a to je, to so, je purgatorij oziroma to so vice. Lahko bi tako imenovali. Pomeni predvsem še vedno čakalnica že z določenim delom pravic več, ko bo država izpolnila vse, kar mora. Mi bomo z vsemi štirimi najnaprednejšimi državami v prvi polovici naslednjega leta izpeljali poseben dialog za postopno integracijo, kjer bomo za vsako državo članico šli posebej gledati, na katerih področjih bi lahko dosegla še hitrejšo, hitrejšo integracijo.

Na kratko o poročilu, potem končam. To, mi imamo v naboru kandidatke deset držav. Zadnje poročilo jasno govori o tem, da je ta država, ta skupina desetih, razpadla v tri skupine oziroma se razvila v tri skupine. Imamo skupino najnaprednejših, ki sem jih že omenila, potem imamo drugo skupino, ki stagnira, v njej so Bosna in Hercegovina, Kosovo, ki še nima statusa kandidatke in Severna Makedonija. In potem imamo skupino tretjo, kjer so tiste države, ki nazadujejo in v njej imamo letos poleg Turčije in Gruzije tudi Srbijo. Srbija je zelo zanimiv primer, ko sem prej rekla, da merimo dvoje, a ne. Po stopnji splošne pripravljenosti za vstop v EU je Srbija med tistimi državami, ki je najbolje pripravljena, če pa merimo napredek, kaj se je zgodilo v zadnjem letu, pa za Srbijo ni napredka oziroma je nazadovanje. Pomeni po stopnji splošne pripravljenosti Srbija v skupini najboljših, po tem, kar se je zgodilo pa v zadnjem letu, je pa Srbija bistveno bližje Turčiji in Gruziji kot pa Albaniji in Črni gori. Upamo, da bodo spremembe v Srbiji privedle do tega, da bo lahko Srbija spet napredovala, ampak dela bo izjemno veliko. Srbija ima novo priložnost, prostor za Srbijo v Evropski uniji je, ampak podobno kot za druge države članice bo morala seveda narediti, narediti marsikaj. Glede te druge skupine, Bosna in Hercegovina. Kosovo in pa Severna Makedonija, marsikateri od teh držav manjka zelo malo, da bi lahko začeli pogajanja. V Bosni in Hercegovini recimo sprejetje dveh zakonov in imenovanje glavnega pogajalca. Mogoče se komu zdi to nenavadno, ampak v Bosni in Hercegovini že dve leti čakamo na to, da bi oblasti imenovale glavnega pogajalca. Zaradi razmer domačih in načinov odločanja, kjer seveda morajo vsi trije konstitutivni narodi odločati, so odločitve na tem blokirane. Mi se bomo zdaj po volitvah posebej usedli in pogledali, kakšno strategijo ubrati za Bosno in Hercegovino, kjer naše klasični finančni instrumenti in tudi metodologija ne delujejo. Severna Makedonija, samo eno stvar morajo narediti, da bomo lahko se začeli pogajati, in to je spremeniti ustavo. Gre za odnose med članico Bolgarijo in pa Severno Makedonijo. Stvari počasi, ampak počasi gredo na bolje, ampak upam, da bomo tudi tu dosegli, tu dosegli preboj. Glede Gruzije in Turčije lahko rečem, da sta državi kandidatki zgolj na papirju. Beležimo izjemno nazadovanje, zlasti na področju spoštovanja človekovih pravic, demokracije, neodvisnih medijev. Tukaj trenutno ne vidimo priložnosti, da bi ti dve državi karkoli napredovali v procesu v procesu širitve. Kar ne pomeni, zlasti za Turčijo, da to ni pomembna država v marsikaterem strateškem pogledu. Turčija je peti najpomembnejši gospodarski partner Evropske unije v lanskem letu z 210 milijardami evrov blagovne menjave in seveda blagovni tokovi med Evropo in centralno Azijo, ne morete se izogniti Turčiji. Poleg tega mi s Turčijo je za nas strateški partner tudi pri obvladovanju migracij, ki je za Slovenijo tako izjemnega pomena. V Turčiji je trenutno še vedno devet milijonov migrantov, ki so tam tudi se ustalili in ostali tam zaradi tega, ker Evropska unija podpira Turčijo, da se lahko integrirajo tam, da ostanejo tam. Ne morem si predstavljati, kaj se bi zgodilo, če bi to pomoč Evropske unije Turčiji ukinili in kaj bi se zgodilo - ni potrebno vseh devetih milijonov -, če bi velik del ali polovica teh beguncev, ki so tam, seveda se odločili, da pridejo v evropsko, v Evropsko unijo. Tako da pod črto, in s tem končujem, imamo izjemno zgodovinsko priložnost, da po 15 letih ponovno pride do širitve Evropske unije. Danes je širitev bistveno več kot zgolj širitev, pomeni varovanje interesov Evropske unije in pomeni predvsem zaščito ali pa integracijo našega sosedstva. Če mi ne bomo tega naredili, bodo tja prišli drugi in jih uporabili ali zlorabili tudi proti, proti nam. Že vnaprej se vam zahvaljujem za vso podporo. Vem, dobivam signale iz državnega zbora, da podpirate širitev. Vesela sem, da je slovenski zunanji minister včeraj pozitivno mnenje dal o širitvenem poročilu, izrazil strinjanje z našimi, z našimi priporočili. Tako kot z zunanjim ministrstvom, si seveda obetam dobro sodelovanje tudi z odborom za evropske zadeve in za zunanje zadeve.