Hvala lepa, predsedujoči.

Spoštovani kolegi, spoštovane kolegice!

Pred nami je Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi. Gre za zakonsko dopolnitev, ki je po obsegu razmeroma kratka, po svojem pomenu pa zadeva pomembno vprašanje; kako javne institucije Republike Slovenije nastopajo v javnem prostoru in na kakšen način se na objektih javne oblasti uporabljajo zastave, grbi, znamenja, napisi, transparenti in druge javno vidne oznake?

Predlog ne posega v temeljno ureditev državnih simbolov Republike Slovenije, prav tako ne posega v uporabo simbolov Evropske unije, simbolov samoupravnih lokalnih skupnosti, simbolov avtohtonih narodnih skupnosti in zastav tujih držav, simbolov mednarodnih organizacij ali drugih simbolov, kadar njihova uporaba temelji na Ustavi, Zakonu o ratificirani mednarodni pogodbi ali drugem predpisu.

Državni simboli niso zgolj zunanji znaki države, so izraz njene ustavnosti, državnosti, zgodovinske samostojnosti, suverenosti in pravne kontinuitete. Zastava, grb in himna Republike Slovenije ne pripadajo eni politični opciji, eni vladi ali eni večini v danem političnem trenutku. Pripadajo Republiki Sloveniji in vsem njenim državljanom in državljankam. Prav zato morajo javne institucije pri uporabi simbolov nastopati posebej skrbno, zakonito, predvidljivo in institucionalno. Objekt državnega organa občine, javnega zavoda, javne agencije, javnega sklada ali nosilca javnega pooblastila ni zasebna površina posameznega predstojnika prav tako ni prostor za izražanje osebnega, političnega, ideološkega ali aktivističnega stališča trenutnega vodstva institucij. Javni objekt predstavlja institucijo javne oblasti, ta institucija pa mora nastopati v imenu javnosti, ne v imenu posameznika, v okviru zakona, ne pa po trenutni presoji, v imenu države oziroma lokalne skupnosti, ne pa v imenu vsakokratne politične večine.

Predlog zakona zato uvaja jasno in enotno merilo. To merilo ni vsebina posameznega simbola, to merilo ni vprašanje, ali je določeno sporočilo komu blizu ali ne, to merilo tudi ni politična presoja, ali je določena oznaka v nekem trenutku zaželena ali ne. Objekt javne oblasti ne sme biti uporabljen kot nosilec takšnega sporočila. S tem, s tem predlog vzpostavlja več pravne varnosti, več predvidljivosti in več enotnosti pri ravnanju javnih institucij. Hkrati pa zmanjšuje možnost arbitrarnega odločanja, pri katerem bi bila uporaba javno vidnih oznak odvisno od osebne presoje posameznega ministra, župana, direktorja, predstojnika ali neke druge odgovorne osebe.

Še posebej je pomembno poudariti, česa ta predlog ne ureja, predlog ne ureja ravnanja posameznikov, ne ureja ravnanje političnih strank, društev, verskih skupnosti, civilnodružbenih organizacij ali drugih zasebnopravnih subjektov. Prav tako ne posega v ustavno varovane pravice do svobode izražanja, združevanja in javnega zbiranja. Državljanke in državljani, društva, civilne iniciative, politične stranke in drugi subjekti lahko v skladu z Ustavo in zakonom še naprej izražajo svoja stališča. To ni predmet tega predloga.

Predmet tega predloga pa je izključno ravnanje institucij javne oblasti in uporaba objektov, v katerih te institucije delujejo. Prav tu pa mora veljati strožje merilo; posamezniki izražajo svoje stališče, institucija javne oblasti pa predstavlja celoto, predstavlja državo, občino oziroma javno službo, zato mora delovati nevtralno, zakonito in dostojanstveno. To razlikovanje je bistvo. Svoboda izražanja posameznika je ustavna pravica. Uporaba pročelja javne institucije za sporočilo brez pravne podlage pa ni isto vprašanje. Javni objekt ni prostor zasebnega izražanja, je prostor javne oblasti. Predlog zato ne zmanjšuje javne razprave, ne omejuje mnenj, ne posega v politično pluralnost. Nasprotno, z vzpostavitvijo nevtralnosti javnih institucij varuje prostor, ki mora ostati skupen vsem.

Republika Slovenija je samostojna in suverena država, suverenost države pa se ne kaže le v velikih načelnih izjavah, temveč tudi v spoštovanju njenih institucij, pravnega reda in uradnih simbolov. Javna oblast mora biti sposobna jasno razlikovati med državnimi simboli, ki izražajo ustavno identiteto Republike Slovenije, in drugimi oznakami, ki so lahko predmet družbenih, političnih, ideoloških ali drugih razprav. To razlikovanje ne pomeni zapiranje države. Republika Slovenija je del evropskega in mednarodnega prostora, ima svoje mednarodne obveznosti, diplomatski protokol, sodelovanje z drugimi državami in organizacijami. Predlog tega ne spreminja, predlog pa, pomeni pa, da mora biti uporaba simbolov na objektih javne oblasti pravno utemeljena in urejena. Prav v tem je bistvo urejene države; da njene institucije ne ravnajo po občutku, temveč po pravili, pravila pa morajo veljati ne glede na to, kdo je trenutno na oblasti. Danes je to lahko ena politična opcija, jutri druga. Danes lahko organ vodi ena oseba, jutri druga. Toda institucija mora ostati institucija. Državna stavba mora ostati državna stavba. Občinska stavba mora ostati občinska stavba. Zato je prav, da se uporabi tako...