Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim, spoštovani poslanci, spoštovane poslanke in drugi prisotni!

Pred nami je predlog Državnega sveta za spremembo Gradbenega zakona, ki ponovno uvaja možnost pridobitve gradbenega dovoljenja za objekte daljšega obstoja. Gre za koncept ureditve v 146. členu, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, kar v postopku ni bila zagotovljena ustrezna vloga občine kot nosilke urejanja prostora. Predlagana rešitev bistveno ohranja koncept, vendar ga hkrati dopolnjuje z novimi pogoji, ki naj bi odpravili pomanjkljivost prejšnje zakonske ureditve. Predlagatelj želi ustavno skladnost zagotoviti predvsem z uvedbo mnenja občine o prostorski sprejemljivosti objekta, pri tem pa določi kriterije za izdajo mnenja, ki so oblikovani splošno, brez podrobnejših meril in usmeritev, ki bi omogočale enotno in predvidljivo uporabo teh določb. Takšna ureditev lahko vodi v neenotno prakso med občinami in upravnimi enotami. Povečuje možnost različnih razlag ter posledično odpira ustavne in sodne spore.

Zdaj mogoče samo tukaj medklic, sedanja ureditev se sklicuje, ko se nanaša postopek legalizacije na prostorske akte oziroma občinski urbanist pogleda oziroma lahko se uporabi katerikoli prostorski akt, ki je veljal v času gradnje. Se pravi bodisi iz 60, 70 let, 80 let prejšnjega stoletja ali sedanjih. Prav tako je v zakonu o urejanju prostora omenjena možnost v 300. členu inštrument lokacijske preveritve za legalizacijo objektov. Vlada se strinja, da je vprašanje starejših nelegalnih objektov pomembno in da je treba iskati rešitve za ureditev njihovega pravnega statusa, pri tem je treba upoštevati tudi stališče ustavnega sodišča, zlasti glede ustavno varovane vloge občin pri urejanju prostora. Vendar Vlada ocenjuje, da predlog novele tega ne ureja na ustrezen način, ker ne ponuja dovolj premišljene in izvedljive rešitve. Pri uvajanju novih izjem za nedovoljene gradnje moramo biti zelo previdni. Videli smo ta torek v hrvaških časopisih, kaj se je zgodilo v sosednji državi na področju nedovoljenih gradenj. Dejansko se je sesul, bom rekel, celoten koncept legalizacij in porast črnih gradenj. Dosedanje izkušnje kažejo, da ponavljajoče se legalizacijske rešitve ne odpravlja vzrokov za nedovoljene gradnje. Ravno nasprotno, ustvarja lahko pričakovanja, da bo mogoče tudi v prihodnjih kršitve naknadno legalizirati, kar spodkopava zaupanje v pravni red in postavlja v manj ugoden položaj tiste, ki so svoje obveznosti izpolnjevali skladno z veljavno zakonodajo. Zato Vlada ocenjuje, da predlog sicer opozarja na resničen problem in odpira pomembno razpravo, vendar ne zagotavlja dovolj jasnih, pravno varnih in dolgoročno vzdržnih rešitev. Iz teh razlogov predloga novele Gradbenega zakona Vlada Republike Slovenije ne podpira. Na ministrstvu intenzivno iščemo rešitev, ki bodo naslovili isti problem na ustavno sprejemljiv način. Prvi osnutki mogočega koncepta bodo predvideni, predstavljeni še v letošnjem letu. Hvala za besedo.