Spoštovani predsednik odbora, hvala za besedo in lep pozdrav, Lep pozdrav tudi vsem članicam in članom, državni sekretarki ter ostalim prisotnim na seji.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 32. seji, 2. novembra 2026. Seznanjena je bila z mnenjem Vlade Republike Slovenije, s pisnim mnenjem in predlogi Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, s stališčem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Sveta za invalide Republike Slovenije, Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije ter Zveze društev upokojencev Slovenije. Medtem ko je vlada do predloga zakona zavzela negativno stališče, sta Skupnost centrov za socialno delo in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje opozorila na težave z izvedljivostjo predlaganih zakonskih določb oziroma dodatno obremenitvijo zaposlenih na centrih za socialno delo in enotah zavoda. Ostali pa so prepoznali nujo po uvedbi ukrepov spričo draginje, s katero se soočajo posamezne ranljive skupine prebivalstva, zlasti v zvezi s stroški povezani z energenti in kot ugotavljamo, kmalu zelo verjetno tudi s hrano.

Tudi v razpravi članov komisije so bile glede predlaganih zakonskih rešitev izražena različna stališča. Po eni strani je bila predlogu zakona izražena podpora. Ukrep draginjskega dodatka pa je bil prepoznan kot način izražanja solidarnosti družbe do najbolj ranljivih oseb v njenem okviru. Med drugim starejše populacije, ki je v veliki meri izpostavljena revščini, pri čemer izstopajo predvsem starejše samske ženske, ki bi jih bilo treba še posebej zaščititi. Ocenjeno je bilo tudi, da bi bil vložek družbe v predlagano, družbe v predlagano podporo relativno nizek v primerjavi z velikim socialnim doprinosom za prejemnike pomoči. Obenem pa je bilo predlagano, da se obseg prejemnikov draginjskega dodatka podrobneje preuči. in upošteval pripombe Zveze društev upokojencev in Nacionalnega sveta invalidskih organizacij glede posameznih skupin invalidov, ki jih trenutna različica predloga zakona ne zajema. Tisti državni svetniki, ki predlogu zakona niso bili naklonjeni, pa so opozorili, da bodo do draginjskega dodatka zaradi omilitve posledic dviga cen energentov in cen življenjskih potrebščin upravičene določene družbene skupine, ne glede na to, ali bodo posamezniki v njihovem okviru dejansko občutili posledice navedene podražitve ali ne. Omenjeno je bilo tudi premoženje posameznika, ki se ga sicer pri dodelitvi draginjskega dodatka ne bo upoštevalo, četudi ima slednji lahko pomemben vpliv na ekonomsko socialni položaj posameznika.

Razpravljali smo tudi o oceni vlade, da bi bila draginjskega dodatka bolj sprejemljiva rešitev že obstoječi institut izredne denarne socialne pomoči, pri čemer smo spomnili, da bi bilo tudi slednje dodatno obremenitev za centre za socialno delo. Velik del razprave pa je bil namenjen tudi primerjavi predlaganih ukrepov v obliki draginjskega dodatka in ukrepov iz Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerih se bo v kratkem času odločalo na referendumu. Tudi v zvezi s slednjim so bila mnenja članov komisije deljena.

Razprava je tekla tudi o očitkih vlade, da predlagane rešitve niso dovolj prilagojene osebnim okoliščinam posameznika in da bodo pravice slednjim podeljene avtomatično, brez ustreznih kriterijev. Pri tem so člani komisije opozorili, da se kriterije za dodelitev posameznega statusa ranljive osebe, na podlagi katerega bo oseba upravičena do prejema draginjskega dodatka, upošteva že v fazi odločitve o upravičenosti do določene pravice iz javnih sredstev ali do določenega statusa. Dodatno oziroma ponovno preverjanje izpolnjevanja kriterijev zato v tej fazi po oceni nekaterih članov komisije ne bi bilo smiselno. Da bi lažje sprejeli odločitev o podpori ali nasprotovanju predlaganim rešitvam pa nas je zanimalo, ali Vlada glede na predstavljeno stališče do predloga zakona morda že sama pripravlja kakšne celovite ukrepe za ublažitev posledic draginje, ne zgolj v zvezi z zvišanim stroški povezani s porabo energije, ampak tudi na področju hrane? Ob tem smo prejeli pojasnilo Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve, da enkratni ukrepi po zgledu draginjskega dodatka niso načrtovani, ker vlada računa na pozitivne dolgoročne in sistemske učinke ukrepov iz zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, da pa ima prej omenjeno ministrstvo v načrtu določene reforme z namenom usmerjanja sredstev pomoči v točno tiste uporabnike, ki slednjega tudi dejansko potrebujejo. O konkretnih predvidenih ukrepih iz tega naslova nas niso seznanili.

Kot je bilo razumeti, so še v fazi priprav.

Dolžan sem še informacijo, da je komisija po vsebinsko zelo pestri razpravi in prejetih informacijah pristojnega ministrstva v okviru odločanja predlogu zakona izrekla podporo, saj draginja ranljive skupine prebivalstva pesti že v tem trenutku. Hvala za vašo pozornost.