Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj. Kot vsak predlog zakona je tudi tega Zakonodajno-pravna služba proučila z vidika svojih nalog. Zaradi zahteve po sklicu nujne seje ste mnenje prejeli 27. oktobra, to je prejšnji teden. Amandmaji so bili vloženi danes. Kot je povedal že predlagatelj, so res večinoma redakcijske narave, ne odpravljajo vseh naših pripomb, nanje nimamo pripomb, razen glede enega samega amandmaja, o čemer bom malo kasneje.

Povedano je bilo tudi, da ta predlog zakona predstavlja sintezo dveh drugih zakonov. Mi smo v mnenju zapisali, da sta bila obravnavana v drugačnih razmerah obravnavana po nujnem postopku. Eden celo med parlamentarnimi počitnicami. Zato je ZPS upravičena v tem mnenju poleg prejšnjih pripomb dodati še nove.

Zdaj, po našem mnenju je primarno treba pretehtati predlagane roke. Roki so sicer podobni rokom iz istoimenskega zakona iz leta 2022, zamenjana je samo letnica. Ker namreč že rok, ki se veže na avgust 2026 pomeni retroaktivno veljavo zakona, ki je dopustna samo v pogojih iz 155. člena Ustave, ki pa v tem zakonodajnem postopku niso izkazani. Nadalje so ti določeni roki so po naši oceni glede na potek zakonodajnega postopka že nerealni, zato se zastavlja tudi vprašanje izvedljivosti zakona. Izvedljivost je varovana v sklopu načela pravne države iz 2. člena Ustave. To načelo zahteva tudi jasnost in določnost predpisov, čemur v besedilu tega predloga zakona mestoma ni zadoščeno. V mnenju ZPS je večkrat izražena tudi potreba po dodatnih pojasnilih, saj je obrazložitev zelo skromna. Pri tem je treba poudariti, da kljub temu, da sta da je bil zakon z istim naslovom in primerljivo vsebino že sprejet, bi v tem primeru morala biti podana nova in to obširna obrazložitev.

Zdaj, nadalje smo opozorili na vprašanje skladnosti z Ustavo glede načela enakosti pred zakonom, ki izhaja iz 14. člena Ustave, ki zahteva od zakonodajalca, da bistveno enake položaje ureja enako, različne pa različno. Zato v predlogu zakona oziroma v pojasnilih predlagatelja v tem zakonodajnem postopku pogrešamo navedbo razumnih in stvarnih razlogov, da zakon drugih oseb, ki so v dohodkovno primerljivem oziroma enakem položaju, ne bo upošteval. Po naši oceni namreč zgolj kriteriji upravičenosti do socialne denarne pomoči, varstvenega ali otroškega dodatka in status invalida ne more v celoti predstavljati dohodkovnega vidika, za katerega bi bile osebe upravičene do draginjskega dodatka, drugi pa pač ne. Izpostavili smo tudi, da je bil v lanskem letu novembra sprejet Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, pa tudi ZPIZ-2O, ki sta uvedla pravico do zimskega dodatka, ki je tudi namenjen omilitvi razmer v zimskih mesecih. Ta zakon je uvedel tudi zimski regres, ki ga prejmejo vsi zaposleni.

Zdaj, glede konkretnih pripomb bi samo nekatere omenila. Najprej naslov. Čeprav se ponavlja, tak naslov ni ustrezen, ne izraža bistvene vsebine predpisa, ni kratek, ni primeren za pomnjenje in navajanje. V zvezi z 2. členom in tudi z drugimi členi smo posebej izpostavili, da predlog za, besedilo predloga zakona izredno velikokrat uporablja besedo "oziroma", zlasti v sintagmi "denarna socialna pomoč oziroma varstveni dodatek". Zato bi bilo treba pojasniti ali so morebitni prejemniki lahko upravičenci do obeh vrst socialnih prejemkov istočasno, na kar odkazuje beseda "in", ki je vključena v veznik oziroma, sicer bi bilo treba to popraviti. Ponovno glede roka 1. 8. 2026, tu smo prosili za dodatno utemeljitev. Iz obrazložitve smo razumeli, da se ta rok od 1. 8. do 31. marca 2027 nanaša na obdobje ogrevalne sezone, po ustnih pojasnilih pa nam je bilo pojasnjeno, da je to obdobje, v katerem naj bi bila kadarkoli veljavna odločba. To pa pomeni po naši oceni nov problem ustavno pravne narave, ker to pomeni lahko kršitev spet 14. člena Ustave, saj bo, različno bodo obravnavane osebe, ki bodo v istem trenutku ne izpolnjevale pogojev do dodatne socialne pomoči, vendar bodo nekateri od teh lahko prejemniki draginjskega dodatka, drugi pa ne. To ustavno skladno ni v redu. Nadalje smo pri 3. členu. Opozorili, da upravičencem mora določiti zakon, ne predpis. Tukaj je bil uporabljen predpis o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Tukaj se obračam tudi na amandma; vprašanje je ali je sedaj amandma ustrezen, ker se nanaša samo na ZPIZ-2, ali, tukaj mogoče tudi predstavnik ZPIZ bo pojasnil ali pridejo v poštev tudi zakoni ZPIZ-1992 in ZPIZ-1. Nadalje smo vprašali, glede na to, da gre za preplet različnih pravnih ureditev, kaj je pri izjemah na področju socialnovarstvenih prejemkov, kot opredeljuje to 6. člen, kaj se lahko šteje za družino, ali je predlagatelj dejansko želel zajeti samo samske osebe in skupnost oseb z otrokom, ne pa tudi samskih oseb, ki so v skupnosti, vendar so brez otroka. Nadalje bi bilo treba pojasniti, kateri so stroški, ki so vezani na posledice draginje in pa tudi kako se ugotavljajo prihranki.

Hvala lepa.