Hvala za besedo. Na kratko bom opisal pomen in namen predlaganega zakona. Menim, da same amandmaje ni potrebno dodatno razlagati, kajti so nastali na podlagi Zakonodajno-pravne službe in so zgolj nomotehnični.

Pred nami je predlog zakona, s katerim želimo vsaj deloma blažiti posledice draginje za tiste, ki jih podražitve najbolj prizadenejo. Podatki kažejo, da se življenjski stroški še naprej povečujejo. V 8 mesecih letošnjega leta so se življenjske potrebščine v skupini za stanovanje, voda, električne energije, plin in druga goriva podražila že za 8,2 odstotka. Še bolj nazorno je pri pogonskih gorivih: liter dizelskega goriva je januarja stal 1,4 evre, konec septembra pa že 2 evra. To pomeni kar 43 odstotno podražitev.

Vendar draginja ne prizadene vseh enako. Enak račun za ogrevanje ali enako podražitev goriva bistveno težje prenese gospodinjstvo z nizkimi prihodki kot pa gospodinjstev s srednjimi ali visokimi prihodki. Za nekoga je dodatnih nekaj 10 evrov neprijetnost, za drugega pa odločitev ali bo kupil hrano, plačal položnice, ali si sploh lahko privošči ogrevanje. Zato je ključno vprašanje, komu državna pomoč sploh je namenjena. Dosedanji ukrepi vlade so šli predvsem v smeri zniževanja davkov in dajatev na energente. Takšni ukrepi sicer znižujejo ceno za vse, vendar največ koristi prinaša tistim, ki porabijo največ. Kdor ima več avtomobilov, več vozi in porabi več goriva, prejme tudi večjo korist od nižje cene na liter. Strošek takšne politike pa se pokriva z izpadom javnofinančnih prihodkov, torej tudi s sredstvi, ki bi jih lahko namenili tistim, ki pomoč resnično potrebujejo.

Naš predlog gre v drugo smer. Namesto splošnih ukrepov, pri katerih največ pridobijo največji porabniki, predlagamo ciljno usmerjeno pomoč najranljivejšim skupinam prebivalstva. Kdo bo torej upravičen do draginjskega dodatka? Prva skupina so prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Ti bodo prejeli enkratni znesek, pri čemer bo njegova višina odvisna od sestave gospodinjstva: samska oseba bo prejela 200 evrov, enostarševska družina 200 evrov, povečanih za 118 evrov za vsakega otroka oziroma 95 evrov za dodatnega otroka, če je otrok v skupnem gospodinjstvu, dvostarševska družina bo prejela 314 evrov, prav tako povečanih za 118 evrov za vsakega otroka oziroma 59 evrov pri skupnem varstvu in vzgoji, enak osnovni znesek, 314 evrov, pripada tudi paru brez otrok. Upravičeno se bo ugotavljala na podlagi odločbe o denarni socialni pomoči oziroma varstvenem dodatku, veljavne kadarkoli med 1. avgustom 2026 in 31. marcem 2027. Pomembno je, da ljudi, ljudje, za ta dodatek ne bo treba potrebno vlagati posebnih vlog, izplačilo bo izvedeno po uradni dolžnosti. Druga skupina so invalidi, ki so zaradi svojih posebnih življenjskih okoliščin in potreb lahko še posebej izpostavljeni posledicam draginje. Predlog določa enkratni dodatek v višini 200 evrov za natančno opredeljene skupine: prejemniki nadomestila za invalidnost oziroma delnega nadomestila po zakonu o socialnem vključevanju invalidov, osebe s pravnomočno odločbo o nezaposljivosti zaradi invalidnosti, ki prejemajo denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek, osebe, vključene v zaposlitveno rehabilitacijo, ki prejemajo ustrezne prejemke in so upravičene do denarne socialne pomoči, vojne invalide, ki prejemajo družinski ali invalidski dodatek kot edini prejemek, ter invalidi prve kategorije, ki nimajo pravice do pokojnine. Tudi tu se upravičenost zagotavlja za obdobje od 1. avgusta 2026 do 31. marca 2027. Pri večini teh skupin bo izplačilo izvedeno brez posebne vloge. Izjemoma so invalidi prve kategorije brez pravice do pokojnine, ki bodo morali zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje posredovati podatke, potrebne za izplačilo, potem ko jih bo zavod o tem obvestil. Tretja skupina so družine z otroki. Upravičenci do otroškega dodatka bodo za vsakega otroka prejeli dodatek v višini zneska otroškega dodatka za prvega otroka v njihovem dohodkovnem razredu. Ta pomoč bo izplačana trikrat: decembra 2026, januarja in februarja 2027. Do dodatka so upravičeni tudi rejniki za vsakega otroka do 18. leta starosti, za katerega imajo v predpisanem obdobju sklenjeno rejniško pogodbo. Pri rejnikih je višina dodatka določena v višini otroškega dodatka za prvi dohodkovni razred. Pomembno je poudariti, da tudi za ta izplačila upravičencem ne bo potrebno vlagati posebnih vlog. Podlaga bo veljavna, podlaga bo veljavna odločba o otroškem dodatku oziroma rejniška pogodba. Predlog zakona pa ne ostaja samo pri neposrednih izplačilih, z njim želimo razširiti tudi krog ljudi, ki bodo lahko pridobili denarno socialno pomoč oziroma varstveni dodatek. Pri ugotavljanju materialnega položaja se za te vloge, vložene v predpisanem obdobju, začasno ne bi upoštevalo premoženje, razen prihrankov in vrednostnih papirjev. S tem bi lahko do pomoči prišli tudi nekateri, ki imajo sicer določeno premoženje, vendar nimajo dovolj tekočih prihodkov za pokrivanje osnovnih življenjskih stroškov - to je posebej pomembno tudi za upokojence z nizkimi pokojninami. Predlog za to predvideva, da se jih obvesti o možnosti pridobitve denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka. Če bodo izpolnjevali pogoje in pridobili ustrezno pravico, bodo lahko upravičeni tudi do draginjskega dodatka. Predlog omogoča tudi, da se izredna denarna pomoč namenja kritju stroškov, povezanih z draginjo v določenem obdobju, ne všteva v običajno letno omejitev. S tem se preprečuje, da bi ljudje zaradi že izkoriščene pravice bili prikrajšani za dodatno pomoč v času draginje. Ob tem je pomembno še nekaj: draginjski dodatek se ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju drugih pravic iz javnih sredstev, od njega se ne bo plačevala dohodnina ali prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, prav tako bodo izvzeti iz morebitne izvršbe. Finančne posledice predloga so ocenjene na 70 milijonov evrov v letu 2026 in 30 milijonov evrov v letu 2027. Sredstva so zagotovljena v sprejetih proračunskih dokumentih. Ta zakon sicer ne bo odpravil draginje, ne bo ustavil rast cen energentov in ne bo rešil vseh socialnih stisk, lahko pa prepreči, da bi se zaradi teh podražitev najranljivejši znašli v še hujšem položaju. Bistvo našega predloga je preprosto: javna sredstva morajo biti namenjena predvsem tistim, ki jih najbolj potrebujejo - solidarnost ni v tem, da vsem razdelimo enako, ne glede na njihove potrebe in zmožnosti, solidarnost je v tem, da pomagamo največ tistim, ki imajo najmanj. Podobna zakona sta bila sprejeta tudi v prejšnjem in predprejšnjem mandatu. Zadnja dva, to pomeni nekje februarja 2022 in koncem leta 2022, za oba dva predloga je bilo glasovanje enoznačno, vsi so bili za. Jaz upam, da bo tudi tokrat tako.

Hvala.