Spoštovana predsedujoča, spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki MF in Računskega sodišča.

Zdaj, zaključni račun je pravzaprav edini dokument o javnih financah, v katerem ni mogoče razpravljati z napovedmi. Proračun je načrt in v načrtu se da prerekati. Zaključni račun pa je izid, ki je preštet in revidiran. Torej, zato predlagam, da se pri tej točki držimo tega, kar je v njem. Torej, kaj kaže ta izid za leto 2025? Primanjkljaj je znašal 1,71 milijarde evrov oziroma 2,4 odstotka BDP. Načrtovan je bil v višini 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka BDP. Izid je torej za 155 milijonov evrov oziroma 8,3 odstotka boljši od načrta. V istem letu je primanjkljaj sektorja država v Evropski uniji ostal pri 3,1 odstotka BDP, v evrskem območju pa 2,9 odstotka primanjkljaja. V Sloveniji je znašal 2,5 odstotka. Odhodki so bili realizirani pri 96,45 odstotkih veljavnega proračuna, torej nerezininih je ostalo 621 milijonov evrov. In to ni naključje zdaj enega konta, ampak seveda izid skozi celotno bilanco. Dolg državnega proračuna se je v letu 2025 nominalno znižal za 164 milijonov na 41,1 milijarde evrov. V deležu BDP pa se je znižal iz 61,6 na 58,3, torej za 3,3 odstotne točke v letu 2025. Če to povem skupaj s številko, ki je v vabilu na sejo zapisana napačno, namreč 61,6 odstotka ni podatek za konec leta 2025, ampak za konec leta 2024. Tako da zato prosim, da se v zapisniku to popravi, ker gre za razliko, ki seveda spremeni tudi smer trditve. Dolg sektorja država je konec leta 2025 znašal 65,1 odstotka BDP, nominalno se je povečal, delež v BDP pa se je znižal s 66,3. Od pandemičnega vrha leta 2020 je nižji za 15,1 odstotne točke. Povprečje Unije se je v istem letu zvišalo iz 80,7 na 81,7 odstotka BDP. Povprečje evrskega območja pa iz 87 na 87,8 odstotkov. Torej, Slovenija se je gibala v nasprotno smer od povprečja. Naslednji podatek je po moji oceni najpomembnejši in v razpravi skoraj nikoli ne pade in to je, da je neto zadolževanje države je bilo v letu 2025 negativno in je znašalo - 149,3 milijone evrov. Torej, država se je zadolžila za 2 milijardi 527 milijonov, odplačala pa za 2 milijardi 676 milijonov. Odplačali smo več, kot smo se zadolžili. Investicije so ostale na visoki ravni. Investicijski odhodki so znašali milijarda 127 milijonov evrov, investicijski transferji pa 593 milijonov skupaj torej 1,72 milijarde oziroma 217 milijonov več kot v letu 2024. Pri tem ni bila zožena nobena pravica. Transferji posameznikom in gospodinjstev so bili realizirani pri 99,8 odstotka. Družinski prejemki in starševska nadomestila 100,0 odstotka. Transferji v sklade socialnega zavarovanja 99,9 odstotka. Politiko izobraževanja in športa je bila realizirana pri 99,5 odstotka. Osnovno šolstvo in predšolska vzgoja 100,0. Zdravstveno varstvo 98,4 odstotka, socialna varnost pa 99,1 in še pokojninsko varstvo 99,86. Pri tem je bil uveden zimski regres, izvedena plačna reforma in izločena sredstva v sklad za obnovo. Računsko sodišče je k splošnemu delu zaključnega računa izdalo pozitivno mnenje, Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance pa je zaključni račun podprla in nanj ni imela pripomb. Zdaj pa Računsko sodišče pa je k pravilnosti izvršitve proračuna pri vladnih proračunskih uporabnikih izreklo mnenje s pridržkom. In tega ne mislim obiti, kar je osrednji razlog zanj, neposredno povezan z odločitvijo, ki sem jo kot minister za finance sprejel in jo zagovarjam. Potrebno financiranje leta 2025 je znašalo 4,58 milijarde evrov. Pokrito je bilo z 2,53 milijarde evrov zadolževanja in 2,05 milijarde evrov porabe denarnih sredstev na računu. Načrtovano je bilo zvišano znižanje stanja za 600 milijonov. Računsko sodišče ugotavlja, da je bilo denarnih sredstev porabljenih za 1,45 milijarde evrov več od načrta in je bilo za prav toliko manj zadolževanja ter da ministrstvo za finance ni izkazalo pravne podlage za tolikšno spremembo strukture financiranja. Ker strukturo financiranja določi zdravstvo Državni zbor ob sprejemu proračuna Računsko sodišče priporoča, naj zakon izrecno uredi, kdo in po kakšnem postopku jo sme med izvrševanjem spremeniti. In dovolite, da najprej povem, kaj je očitek, občutek je in kaj ni. Očitek ni, da je bilo porabljeno preveč, očitek je, da se država ni dovolj zadolžila. To je za ministra za finance nenavaden očitek in prav zato ga je vredno izgovoriti naglas. In zdaj še, koliko je ta odločitev prinesla. Tehtana obrestna mera dolga, ki ga je Republika Slovenija v letu 2025 izdala v evrih, je brez kratkoročnih zakladnih menic znašala 3,182 procenta. Povprečna ročnost tega dolga pa 16,1 leta. To ni moj podatek, je iz poročila o upravljanju z javnim dolgom, ki ga obravnavamo pod naslednjo točko. Denarna sredstva na računu so se obrestovala po obrestni meri mejnega depozita Evropske centralne banke, ki je v povprečju leta 2025 znašala 2,26 odstotka. Razlika med ceno dolga, ki ga nismo izdali, in donosom sredstev, ki smo jih porabili, znaša 0,92 odstotne točke. Na znesek 1,45 milijarde evrov, ki ga navaja Računsko sodišče, to pomeni približno 13 milijonov evrov nižjih stroškov na leto, in če vzamemo celotno razliko v zadolževanju, torej 2,05 milijarde evrov, je ocena približno 9 milijonov, 19 milijonov evrov na leto. Ker gre za dolg s povprečno ročnostjo 16,1 leta, znaša skupni nominalni učinek med približno 215 in 305 milijoni evrov. In posebej poudarjam, da je to neto ocena od stroška dolga, ki ga nismo izdali, je odšteta obrestna donosnost sredstev, ki smo jih porabili. Prihodki od obresti so v letu 2025 znašali 121,8 milijona evrov in so za 23,1 milijona evrov presegli načrt, za to bi bila bruto številka zavajajoča in kdor bo to oceno izpodbijal naj izpodbija metodo, ne pa namena. Dodam še kam je del teh sredstev šel. Decembra 2025 je bil izveden delni odkup evrskih obveznic slo rep, financiran iz denarnih sredstev državnega proračuna z namenom doseganja načrtovanega deleža dolga sektorja država iz srednjeročnega fiskalno strukturnega načrta. Denar torej ni bil potrošen, ampak pretvorjen v nižji dolg. In še presoja tistih, ki te odločitve ocenjujejo poklicno. Agencije so med razlogi za ocene Slovenije v letu 2025 izrecno navedle učinkovito upravljanje z dolgom, dobre obete za zniževanje dolga in visoke likvidnostne rezerve. Standard in Furs je ob koncu leta 2025 vzdrževal oceno AA s stabilnimi obeti, Fitch A Plus s stabilnimi obeti, Mudis A3i s pozitivnimi obeti, 27. februarja 2026 pa je Mudis oceno zvišal na A2 s stabilnimi obeti. Priporočilu Računskega sodišča ne nasprotujem, ampak ga podpiram, če Državni zbor določi strukturo financiranja, je prav, da zakon izrecno pove, kdo in po kakšnem postopku jo sme spremeniti. To je sistemska vrzel, ki traja dlje od kateregakoli mandata, in priložnost, da se odpravijo zdaj. Ne bom trdil, da je bilo leto 2025 brez slabosti. Investicijski odhodki so bili realizirani pri 83,9 odstotkih veljavnega proračuna, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je realiziralo 52,7 odstotka in pustilo nerealiziranih 48,3 milijone evrov. Ministrstvo za infrastrukturo je realiziralo 80,4 in pustilo nerealiziranih 198,7 milijona, od tega največ na železniški infrastrukturi. Ministrstvo za naravne vire in prostor je realiziralo 85,4 odstotka, Ministrstvo za kmetijstvo je 91 odstotkov, sredstev iz Evropske unije je bilo prejetih za 153 milijonov evrov manj od načrta. In to moram povedati sam ker je povezano s številko, s katero sem začel. Del nižjega primanjkljaja ni rezultat varčevanja, ampak zamika investicij in to ni dobra novica in je ne bom prodajal kot dosežek. In tudi ne mislim relativizirati preostalih ugotovitev Računskega sodišča o javnih naročilih o prevzemanju obveznosti brez pisne pogodbe ali po začetku izvajanja storitev o šibkem nadzoru nad posrednimi uporabniki in o poznem potrjevanju programov dela javnih zavodov. Te ugotovitve se, kot je Računsko sodišče povedalo, ponavljajo skozi mandate in prav zato zahtevajo sistemski odgovor in ne pojasnila. Kar je mogoče odpraviti s predpisom, je treba odpraviti s predpisom, in to velja za vsako vlado. Zakaj je ta točka tako pomembna danes? Zato, ker zaključni račun ima eno lastnost, ki jo nima noben drug proračunski dokument, in sicer pove, koliko je bilo med napovedjo in izidom razlike in prav za to je uporaben kot merilo. Leta 2025 so odhodki državnega proračuna znašali 16,85 milijarde evrov, rebalans za leto 2026, ki je zdaj v državnem zboru, jih dviguje na 18,8 milijarde - to je skoraj dve milijardi evrov v enem letu. Leto 2025 je bilo izvršeno pod načrtom, z negativnim neto zadolževanjem in z nižjim dolgom. Dokumenti, ki so zdaj pred nami, načrtujejo višji primanjkljaj kljub višjim prihodkom. Seveda o tistih, v tistih dokumentih bomo razpravljali drugje in ob svojem času danes gre za leto 2025. In moj predlog je, kot sem že povedal, da ga ocenimo po tem, kar je revidirano, primanjkljaj pod načrtom, dolg nižji, investicije najvišje doslej, pozitivno mnenje k splošnemu delu in pridržek, ki se nanaša na to, da se država ni zadolžila toliko, kot je smela. Hvala lepa.