Hvala lepa.

Ja, seveda, veseli me, da lahko danes predstavim te naše ugotovitve iz revizije predloga zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2025. Ker so bili ti osnovni podatki iz proračuna že predstavljeni, tega ne bi ponavljala. Tudi, se pravi, na ta prvi del, kjer je bilo izdano pozitivno mnenje, kjer nismo ugotovili nobenih pomembnih napak. Tudi tukaj ne bi več pač, več o tem govorila. V drugem delu, se pravi v delu, ki se nanaša pa na pravilnost izvrševanja državnega proračuna. Tu pa smo ugotovili več nepravilnosti in izrekli mnenje s pridržkom, tako kot že pravzaprav vrsto zadnjih let. Tu preverjamo, ali proračunski uporabniki pri porabi javnih sredstev, ali so ravnali skladno s predpisi, spoštovali temeljna načela in pravila javnih financ.

Kot rečeno, revizija je zelo obsežna, zato pravzaprav poročilo vsebuje vrsto različnih nepravilnosti tako po teži, po vsebini, po vrednosti, vseh niti ni možno predstavljati. Ampak nekako bom poskusila nekako neke ključne ugotovitve predstaviti, kaj smo ugotovili, se pravi pri preverjanju prihodkov proračunske rezerve in rezervacije, tekočih investicijskih odhodkov ter pri transferjih. Med nepravilnosti, tako kot ste že omenili, obstajajo takšne, na katere že vrsto let opozarjamo in ugotavljamo pa tudi, da prihaja do določenih izboljšav. Nekako jemljemo, da to tudi naša priporočila in ugotovitve k temu pripomorejo, kot rečeno, pa vsako leto naletimo tudi na kakšno novo nepravilnost, ugotovitev. Letos ta ena, ki je tudi zneskovno bolj pomembna, ki jo bom predstavila.

Se pravi, pri prihodkih že dalj časa opozarjamo na, v nekaj primerih, na neustrezno izvajanje zakonskih določb. Prva se nanaša na prihodke od oddajanja državnega premoženja v najem. Ker tudi v letu 2025 vlada in ministrstva niso zagotovili, da bi vsi javni zavodi, ki oddajajo, ki prejemajo prihodke iz najemnin, da bi te najemnine izkazali, nakazovali v državni proračun, kar zahteva zakon. Ker na to nepravilnost že vrsto let opozarjamo, smo tokrat zahtevali tudi izvedbo popravljalnega ukrepa. Kot rečeno, nam mora vlada v začetku decembra predložiti odzivno poročilo, kjer pričakujemo, da bo razvidno, koliko je bilo teh prihodkov od najemnin, koliko jih je ostalo posameznim zavodom oziroma tem posrednim proračunskim uporabnikom, koliko je bilo plačano v proračun in pričakujemo tudi, da bo vlada, pričakujemo analizo in potem dejansko nek načrt aktivnosti, da se bo v prihodnje zagotovilo, da se bo zakon izvajal.

Drugo področje, ki se ponavlja skozi leta, je plačila za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem. Tukaj smo že več let opozarjali, da bi bilo skladno z zakonom že treba predpisati plačevanje te vodne pravice. Več kot 20 let je vlada že, smo opozarjali, da je to, pravzaprav bi bilo treba narediti zakonske zahteve, da je treba to področje urediti, smo opozarjali že vrsto let. Vlada pa je zdaj v letu 2025 pa vendarle določila podrobnejše kriterije za določitev plačila. Vendar pa naj bi se ta dajatev začela vplačevati v proračun šele v letu 2026, zato pravilnosti tega pobiranja v tej reviziji še nismo mogli vključiti v revizijski pregled. Ta ugotovitev, ki je po finančnem obsegu najpomembnejša se pa nanaša na način financiranja primanjkljaja državnega proračuna oziroma na porabo denarnih sredstev države. Ugotovili smo namreč, da je bilo v letu 2025 porabljenih za 1,4 milijarde evrov teh denarnih sredstev več, več, kot je bilo določeno s proračunom, ki ga je Državni zbor sprejel. Skupni primanjkljaj izvrševanja proračuna, v katerega vštevamo, se pravi, primanjkljaj bilance prihodkov in odhodkov, primanjkljaj računa finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolga je v letu 2025 znašal 4,6 milijarde evrov in od tega je bilo 2,5 milijarde evrov financiranih z zadolževanjem, približno dve milijardi pa z zmanjšanjem denarnih sredstev države. V proračunu pa je bilo sicer predvideno, da se bodo ta sredstva zmanjšala le za 600 milijonov evrov. Seveda moramo poudariti, da je bilo zaradi tega tudi manjše, zaradi večje porabe denarnih sredstev tudi nižje zadolževanje od načrtovanega. In tudi drži, da je Računsko sodišče v preteklosti že večkrat opozarjalo na visoke stroške, na stroške te visoke denarne rezerve, vendar pa vseeno po našem mnenju bi to večjo porabo denarnih sredstev moral nekako opredeliti zakon oziroma kdo naj bo pristojen za takšne spremembe, pod kakšnimi pogoji, kakšen je dopusten obseg odstopanj in tako naprej. Na področju proračunske rezerve smo tudi letos ugotovili nekaj nepravilnosti, in sicer predvsem v tem, da so bili programi odprave posledic neposredne škode na stvareh predloženi vladi več mesecev prepozno. V letu 2025 pa nismo odkrili nepravilnosti pri porabi sredstev splošne proračunske rezervacije, na kar smo sicer vrsto let prej že opozarjali, tokrat pa teh nepravilnosti ni bilo. Skratka, opozorila so pač bila v smislu, da so se sredstva porabljajo za namene, ki bi jih bilo mogoče sicer vnaprej načrtovati. Pri tekočih in investicijskih odhodkih smo več nepravilnosti ugotovili predvsem v povezavi s postopki javnega naročanja, prevzemanjem obveznosti, preverjanjem upravičenosti in pravilnosti izplačil. Tukaj je bilo več nepravilnosti pri Ministrstvu za obrambo, tudi pri Direkciji za infrastrukturo. In tukaj smo ugotovili nepravilnosti, predvsem pri večjih dveh projektih nadgradenj železniških postaj Ljubljana in Nova Gorica. Tudi na področju transferov smo ugotovili več nepravilnosti in sicer so bile predvsem povezane s slabšim nadzorom ministrstev nad javnimi zavodi oziroma nad poslovanjem pravnih oseb, ki prejemajo sredstva iz državnega proračuna. Ugotovili smo na primer, da v nekaj primerih niso bila podana soglasja k letnim programom dela in finančnim načrtom javnih zavodov. Nepravilnosti se nanašajo predvsem na neustrezno porabo proračunskih sredstev, prevzemanje obveznosti brez sklenjenih pisnih pogodb ali pa so bile pogodbe sklenjene šele po začetku izvajanja storitev. Pomanjkljivo preverjanje upravičenosti izplačil in nespoštovanje pogodbenih določil. Največ nepravilnosti, mogoče samo, da povem, smo ugotovili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na Ministrstvu za vzgojo, izobraževanje, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Tu so bile predvsem nepravilnosti so se nanašale na izvajanje gospodarske javne službe javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem prometu. Na področju zdravja smo ugotavljali pa nekako napredek na Ministrstvu za zdravje v primerjavi s preteklimi leti, da se je nadzor nad izplačili Zavodu za zdravstveno zavarovanje nekoliko izboljšal. Se pravi, nekako ugotavljamo, da se nadzor ministrstva skozi leta izboljšuje, vendar pa ni še povsem zadovoljiv. Kot rečeno, naš cilj ni samo, da mi opozarjamo na te nepravilnosti ampak tudi seveda stremimo k temu, da bi s svojim delom pripomogli k čim bolj zakonitemu in preglednemu odgovornemu upravljanju z javnimi sredstvi.

Toliko za enkrat, mogoče. Hvala lepa.