Ja, hvala lepa predsednik odbora, gospod Matjaž Han. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in vsi prisotni.

Pred vami je Predlog zakona o spremembi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga je sprejel Državni svet na svoji 42. seji, 16. septembra in ga vložil v Državni zbor. Naša zakonodajna iniciativa posega v 24. člen zakona, ki ureja obmejna problemska območja in jih določa kot prednostna območja vseh razvojnih politik. Zdaj pa mi dovolite, da vam na kratko predstavim bistvene spremembe za predlagano rešitev.

Veljavna ureditev pri občinah, ki neposredno mejijo na obmejne občine določa dve alternativni merili za vključevanje med obmejna problemska območja torej, več kot 45 minutno povprečje dostopnosti do najbližjega priključka avtoceste ali hitre ceste ter visok delež površine vključene v območje Natura 2000. Obe merili odražata pomembne razvojne omejitve, vendar ne zajameta nujno vseh trajnih razvojnih ovir, s katerimi se srečujejo redko poseljena območja. Nizka gostota poselitve je pomemben kazalnik razvojne ranljivosti, ki jo bi bilo treba kot tako neposredno upoštevati tudi v zakonodajni ureditvi. Povezana je z razpršeno poselitvijo, obmejnim, omejenim lokalnim povpraševanjem, težjim zagotavljanjem dostopnosti do javnih in tržnih storitev ter višjim stroškom zagotavljanja nekaterih storitev na prebivalca. Raziskava v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti je za obmejna problemska območja za leto 2018 ugotovila gostoto poselitve 46,4 prebivalca na kvadratni kilometer, medtem ko je slovensko povprečje znašalo 102 prebivalca na kvadratni kilometer. To pomeni, da je bila gostota poselitve teh območij že takrat le približno 45,5 odstotka državnega povprečja, projekcije pa so pokazale na nadaljnje zmanjševanje. Predlog obstoječima alternativnima meriloma tako dodaja še tretje merilo, to je gostota poselitve, ki je manjša od 50 odstotkov slovenskega povprečja. Občina, ki neposredno meji na obmejno občino, se bo lahko vključila med obmejna problemska območja, če bo izpolnjevala katerokoli od treh meril. Novo merilo je objektivno, je merljivo in preverljivo na podlagi uradnih statističnih podatkov. Ker je vezano na državno povprečje, se tudi samodejno prilagaja demografskim spremembam na ravni države. Pomembno je poudariti, da gre za obmejno in ciljno usmerjeno dopolnitev obstoječega sistema. Predlog ne spreminja opredelitve obmejnih občin, ne posega v merilo koeficienta razvitosti občin in ne spreminja pravnih učinkov statusa obmejnega problemskega območja. Prav tako obstaja nespremenjen teritorialni pogoj, da mora občina neposredno mejiti na obmejno občino. Novo merilo za to ne pomeni splošnega širjenja statusa na vse redko poseljene občine, temveč je namenjeno tistim, ki so hkrati del obmejnega problemskega območja. Cilj predlagane spremembe je bolj celovito prepoznavanje trajnih demografskih in prostorskih razvojnih ovir ter izboljšanje enakosti razvojnih možnosti prebivalcev in gospodarskih subjektov na primerljivo prikrajšanih območjih. Zakonska sprememba bo prispevala k ohranjanju poseljenosti, dostopnosti storitev, gospodarske vitalnosti in uravnoteženega prostorskega razvoja obmejnega zaledja. Predlagana dopolnitev 24. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja torej dopolnjuje obstoječi sistem meril tako, da se bo omogočilo, da pri določanju obmejnih problemskih območij ustrezneje upošteva tudi izrazito redka poseljenost, kar bo pozitivno vplivalo na večji skladen razvoj v državi, zato predlagam, da predlagano zakonodajno iniciativo, spoštovane poslanke in poslanci, podprete. Hvala lepa.