Hvala, gospa predsednica, pozdravljeni vsi članice in člani odbora in ostali udeleženi.

Mogoče bi samo nadaljeval s tem, kar je že državni sekretar povedal. Začel bi najprej s tem, vidik odškodnin, potem bi šel pa prav na malo glede na situacijo glede delovanja medresorske delovne skupine in pa glede kaznivih dejanj. Ampak pred tem moram reči točno to, kar je tudi že državni sekretar rekel; v tem primeru je sistem odreagiral in ni važno, od kje je prišla informacija, važno je, da je sistem odreagiral, prišel do žrtev trgovine z ljudmi ali pa recimo domnevno trgovine z ljudmi, ker ne smem prejudicirati točno, ali so vsi izpolnjeni, vsi znaki ali ne ali celo kaj hujšega od tega. In sistem deluje. Ne deluje nujno perfektno, ampak bistveno je, da je sistem nastavljen.

Glede odškodnin žrtvam kaznivih dejanj, ki so že bila malce omenjena danes in so tudi v gradivu, ja, črtano je bilo, črtan je bil pogoj državljanstva iz zakona o odškodninah žrtev kazni dejanj leta 2023 po znatnem številu let, v znatnem številu prizadevanj, moram reči. In ves čas od takrat, pa tudi pred tem, se neprestano trudimo, neprestano trudimo, lahko potrdi Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, da bi katerakoli žrtev, katerakoli, ni važno državljanstvo, žrtev trgovine z ljudmi v Sloveniji, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu, zaprosila za oziroma zahtevala odškodnino. Niti ena. V eni točki smo celo šli, smo si morda celo rekli, da je mogoče to, da državni organi spodbujajo žrtve kaznivih dejanj, da zaprosijo za odškodnino, napačen psihološki ali pa psihosocialni pristop in smo prosili nevladne organizacije, naj to delajo ločeno od nas. Zaenkrat še vedno ni nobenega zahtevka. Mogoče to malo preseneča in zveni tako, kot da je vezano na področje trgovine z ljudmi. Ne, ni, ker v bistvu zakon, ki, ta odškodnina kaznivih dejanj, ki se je primarno nanaša na te čezmejne delikte glede nasilja, bi moral imeti večino prosilcev, ki so recimo temu tuji državljani. 99 procentov so državljani Republike Slovenije in objektivno, bilo je tudi že v kakšnem vladnem gradivu, se pač pretežno oziroma v celoti uporablja s strani državljanov Republike Slovenije. Tako da več kot nekega spodbujanja, pa morda bolj s strani nevladnih organizacij teh žrtev trgovine z ljudmi, se ne da na žalost narediti, lahko samo nadaljujemo s tem. In vidite, da smo to že doumeli in razumeli na sami medresorski skupini za boj proti trgovini kot velik problem Slovenije, ampak ga nekako preprosto nismo mogli rešiti. Razlogi so lahko različni, ampak žal ne.

Potem vprašanje sorodnih kaznivih dejanj, ki jih je omenjal že doktor Hudrič. Ja, dejansko govorimo o tako imenovani trgovini z ljudmi v širšem pomenu in to že približno, lahko me kdo popravi, osem, devet, deset let najmanj. Smo ocenili, da ne gre samo za trgovino z ljudmi ali pa spravlja suženjsko razmerje ali zlorabo prostitucije, ampak tudi za kazniva dejanja v zvezi povezana s temeljnimi pravicami delavcev. To je neka ugotovitev že več kot deset let in zato se tudi v poročilih medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi in tudi v poročilih mednarodnih organizacijah, zlasti Svetu Evrope, pojavljajo tudi omembe ali pa prikazi kaznivih dejanj s področja temeljnih pravic delavcev, recimo 196 člen. Kazenskega zakonika. In to pač je absolvirano in ni nič posebej novega. Za pro futuro je pa naslednje, kar je bilo tudi že omenjeno pred menoj, so načrtovane spremembe Kazenskega zakonika naslednje leto. Ampak ker bodo morale biti resne v smislu povezave z direktivo Evropske unije, ki je, mislim, da je že bila omenjena, drugače je pa omenjena v samem gradivu bodo morale biti toliko premišljena, da ne bodo porušile dosedanje sodne prakse tam, kjer je uspelo priti do, recimo temu, obsodilnih sodb glede trgovine z ljudmi. Imeli smo že izkušnjo v preteklosti, med Kazenskim zakonikom iz leta 1994 in novim kazenskim zakonikom iz leta 2008, ko je prišlo do sprememb znakov kaznivega dejanja prav trgovine z ljudmi in je bilo tam največ težav v tožilski in v sodni praksi, da so se prilagodili ali pa recimo začeli sprejemati nove, drugačne odločitve in take ponovitve ni treba nujno imeti. Seveda pa za to, da bom transparenten in tudi to je že načrt Ministrstva za pravosodje, sam 113. člen Kazenskega zakonika nameravamo prilagoditi pač spremenjeni direktivi Evropske unije, povezano s tem pa tudi načeloma dogovorjeno, jasno, podrobnosti so res bistvene, pa tudi sam 196. člen Kazenskega zakonika, ki se nanaša na temeljne pravice delavcev. Tako da ta del dejansko je v pripravi. In kar se našega sodelovanja Ministrstva za pravosodje tiče, pri trgovini z ljudmi dokaj dobro sodelujemo z Ministrstvom za notranje zadeve in javno upravo. In tudi pač na daljavo, zelo na daljavo, ker ne smemo biti blizu z državnim tožilstvom. Tako da karkoli bi lahko še dodal, lahko mogoče v nadaljnji razpravi. Hvala.