Hvala lepa za besedo. Tudi z naše strani seveda močno ali pa z veliko zgroženostjo smo spremljali te dogodke ob odkritju primera, pač nezakonitega obrata proizvodnje tobačnih izdelkov, ki je temeljil na pravzaprav izkoriščanju oziroma za služenju ljudi. Ampak po drugi strani, tako kot so že tudi kolegi iz Ministrstva za notranje zadeve, izpostavili, gre tudi za pravzaprav potrditev, da ustrezni organi delujejo. Kajti, sicer ta očitno mednarodna združba organiziranega kriminala ne bi bila odkrita na območju Republike Slovenije. Tako da je ob vsej tej tragiki potrebno videti tudi pozitivno plat.

Zdaj, kar se tiče Ministrstva za pravosodje v vseh, torej aktivnostih, ki so bile tudi z Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo predstavljene. Ministrstvo za pravosodje sodelujemo, imamo tudi predstavnika v medresorski delovni skupini. In v kolikor se vprašanja, pravzaprav nova vprašanja pojavljajo in kot vidimo se, kar je tudi gospod Hudrič kot nacionalni koordinator izpostavil, seveda menimo, da je to medresorsko delovno telo tisto pravo telo, kjer je potrebno vprašanja odpreti, predebatirati in potem prilagoditi bodisi prakso bodisi tudi normodajno aktivnost, v kolikor je potrebno. Sestava je dovolj široka, tako da mislim, da imamo vzpostavljene mehanizme za to, da se ustrezno odzivamo.

Zdaj, kar se tiče, izpostavljeno je bilo tudi vprašanje podpore žrtvam kaznivih dejanj. Tudi mi si že kot ministrstvo že vrsto let prizadevamo, da je treba okrepiti položaj žrtev tudi v kazenskem postopku. Pogosto je kazenski postopek ali pa vtis, da je namenjen predvsem obrambi ali pa zaščiti pravic obdolženca, ampak ne smemo in tudi zato si prizadevamo pozabiti na pravice žrtev. In tu so tudi določeni rezultati. V preteklosti je bilo že kar nekaj členov Zakona o kazenskem postopku spremenjenih, ravno iz teh razlogov. Tudi na sodiščih so vzpostavljene službe za podporo žrtvam kaznivih dejanj. Tako da, tu se je v zadnjih letih spremenilo marsikaj.

Zdaj tudi z zadnjo Novelo Zakona o odškodnini in žrtvam kaznivih dejanj je bil črtan pogoj državljanstva. Zdaj, vprašanje je seveda, ali ta konkreten primer sodi v ta zakon ali ne, zato je še prezgodaj. Je tudi, bi rekel, to morda vprašanje interpretacij. Ampak recimo temu to je treba pač, tako kot vsak zakon, dokler ni testiran, v praksi težko vemo kako bo deloval. Ampak naša ocena je, da zakon je dovolj širok. V tem trenutku in da nek normodajni poseg na brzino niti ni potreben. Se pa seveda strinjamo, da je treba še naprej razmišljati o drugih ukrepih. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje pravne pomoči. Do te pravne pomoči, brezplačne pravne pomoči te osebe, torej žrtve niso upravičene. Je pa to eno od teh vprašanj, o katerih še lahko razmislimo na ministrstvu in tudi bomo. Tako da se mi zdi, da je treba, kot rečeno, nekaj se tega primera naučiti, hkrati pa ne pozabiti, da je vendarle pokazal, da nekatere inštitucije, ki so pogosto tudi tarča nekih kritik, tudi v politiki tarča kritik, da vendarle delujejo. In je treba tudi na te stvari opozoriti ali pa nekako pozitivno to ovrednotiti. Tako da to bi bil prispevek z naše strani.

Hvala.