Hvala lepa, predsedujoča za besedo.

Ja, zdaj verjetno odveč bi bilo pojasnjevati, da gre, ko govorimo o trgovini z ljudmi, za eno najbolj zavržnih kaznivih dejanj, kjer posamezniki ali pa kriminalne združbe za svojo korist, ne za preživetje, ampak za korist grobo teptajo dostojanstvo sočloveka. Oblike izkoriščanja so pa sila različne. Zdaj, v preteklih letih smo se v Sloveniji najpogosteje srečevali z izkoriščanjem prostitucije, v zadnjih dveh letih se pa kar precej oziroma posebno pozornost namenjamo delovnemu izkoriščanju, ki ga je v zadnjih letih vedno več. Zdaj, v letu 2023, je bila v skladu z akcijskim načrtom za boj proti trgovini z ljudmi za obdobje 2023-2024, pripravljena primerjalna analiza zakonodaje držav članic EU glede opredelitve prisilnega dela in delovnega izkoriščanja v povezavi s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi. O ugotovitvah analize in možnih spremembah kazensko-pravne ureditve je razpravljala tudi medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi, ki jo vodim in sprejela sklep, na podlagi katerega je takratna nacionalna koordinatorica za boj proti trgovini z ljudmi. Torej že oktobra leta 2023 Ministrstvu za pravosodje posredovala pobudo, naj prouči možnost za spremembo 113. člena Kazenskega zakonika, tako da bi ta poleg prisilnega dela ustrezneje zajel tudi hujše oblike delovnega izkoriščanja. Težava sedanje ureditve je namreč v tem, da izrecno določa prisilno delo kot obliko izkoriščanja, medtem ko se ko se primeri hudega delovnega izkoriščanja, ki ne dosegajo praga prisilnega dela, pogosto obravnavajo v okviru drugih mileje sankcioniranih kaznivih dejanj. Posledica tega je, da praviloma žrtve teh kaznivih dejanj tudi ne dobijo ustrezne podpore in pomoči. Zakaj pravim? Praviloma zato, ker smo v preteklem letu v nekaj primerih v praksi že nudili podporo in pomoč tudi domnevnim žrtvam trgovine z ljudmi, ko je šlo za hujšo obliko delovnega izkoriščanja in bilo obravnavano kaznivo dejanje po 113. členu Kazenskega zakonika, ampak so bila obravnavana druga kazniva, sorodna kazniva dejanja, največkrat kršitev temeljnih pravic delavcev po 196. členu Kazenskega zakonika.

Zdaj, rad bi omenil, da je Državni zbor Republike Slovenije že junija 2023 sprejel tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, ki pravico do odškodnin žrtvam kaznivih dejanj širi tudi na državljane tretjih držav. Se pravi, ni več pravica do odškodnine pogojena z državljanstvom Republike Slovenije ali Evropske unije. Zdaj, rad bi pojasnil še na kratko s čim se ukvarja medresorska delovna skupina na področju problematike delovnega izkoriščanja. Na svojem 44. sestanku 30. maja 2025 je medresorska delovna skupina sprejela sklep, na podlagi katerega je Direktorat za migracije na takratnem Ministrstvu za notranje zadeve, opravil analizo, ki jo tudi pobudniki navajajo izvajanja 50. člena Zakona o tujcih. Zelo na kratko, analiza ni pokazala težav sicer pri izvajanju 50. člena Zakona o tujcih. Res pa je, da tudi ni bila izkazana praksa, ko bi bila izdana odločba na podlagi osebnih okoliščin osebe. Na istem sestanku je bila na pobudo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje tudi sprejet sklep, da medresorska delovna skupina zaradi izjemnega porasta zaposlitev azijskih delavcev v zadnjih treh letih, ki v Republiki Sloveniji pridobivajo soglasja k enotnim dovoljenjem in zaradi porasta kršitev zoper te delavce tudi sumov kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Torej, da delovna skupina podpira omejitev izdaje enotnih dovoljenj za azijske delavce in uvedbo tako imenovanega kvotnega sistema v skladu s četrtim odstavkom 41. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Z vsebino stališča medresorske delovne skupine je bila takrat seznanjeno tudi ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. Rezultata ne poznam. Potem se je medresorska delovna skupina ukvarjala s problematiko delovnega izkoriščanja tudi v ožji sestavi in prvi sestanek na to temo je bil 27. avgusta 2025. Na sestanku je bilo sprejetih več sklepov. Eden izmed sklepov je bil, da ugotovitve in pomanjkljivosti naj pripravljavci predpisov, zlasti kazenskega zakonika in zakona o tujcih, upoštevajo pri pripravi novel teh predpisov. Naslednji sklep je bil, da skladno z veljavnim akcijskim načrtom za boj proti trgovini z ljudmi za leto 2025 in 2026, da naj se nadaljuje s pripravo posodobitve priročnika, ki jo je omenjal že državni sekretar. Torej, gre za priročnik o identifikaciji pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi, ki je pravzaprav pri nas napotitveni, nacionalni napotitveni mehanizem in ta priročnik je v zaključni fazi usklajevanja. Potem je bil sprejet sklep, da je potrebno pregledati obstoječe programe pomoči, ki verjetno niso več prilagojeni dani situaciji, torej krizne in varne namestitve. In kot sem sam seznanjen, je ministrstvo, takratno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pri pripravi razpisa leta 2025 za izvajanje programa krizne namestitve te ugotovitve tudi upoštevalo. Direktorat za migracije je pa na podlagi sprejetega sklepa upravnim enotam izdal usmeritve, da naj bodo pazljivi pri morebitnih zlorabah s strani delodajalcev, ki so z bianko podpisanimi obrazci delavci prihajali na upravno enoto in se v imenu delavcev odpovedovali dovoljenju za bivanje in delo.

Zdaj, drugi sestanek medresorske delovne skupine v ožji sestavi, spet na temo delovnega izkoriščanja, je bil marca letos. Na sestanku je bil med drugim sprejet sklep, to bi posebej želel poudariti, da nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi na takratno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovi predlog za oblikovanje in sklic posebne delovne skupine, ki bi se ukvarjala posebej s problematiko in pojavom delovnega izkoriščanja, kjer pravzaprav ta tematika presega delovanje medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi. Ker kaj bi rad poudaril? Da kršitve pravic tujih delavcev same po sebi ne pomenijo obstoja trgovine z ljudmi. Problematični in nedorečeni so pa predvsem primeri hujših oblik delovnega izkoriščanja, ko pregon kaznivega dejanja ni usmerjen v kaznivo dejanje trgovine z ljudmi po 113. členu.

Zdaj, mi smo pristopili tudi k dopolnjevanju članstva te delovne skupine glede na vse izrazitejšo problematiko delovnega izkoriščanja je bilo v letu 2025 v našo medresorsko delovno skupino imenovana predstavnica Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. V postopku imenovanja pa sta tudi predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije in Vrhovnega državnega tožilstva. Z vključevanjem dodatnih deležnikov želimo okrepiti in spodbuditi dodatno medinstitucionalno sodelovanje, izmenjavo relevantnih informacij ter pravočasno prepoznavanje in obravnavo tveganj povezanih z delovnim izkoriščanjem. Zdaj, zakaj govorimo o vseh teh naporih medresorske delovne skupine, zato ker ja, kot strokovnjaki prepoznavamo, da smo s strani politike pogosto preslišani, dokler se žal ne zgodi Lendava ali kak podoben primer. Na podlagi vsega opisanega smo res temeljito preučili ta naš priročnik o identifikaciji pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi, ki je, kot rečeno, v fazi zaključnega usklajevanja med vsemi deležniki in uvajamo z njim preliminarno identifikacijo domnevnih žrtev trgovine z ljudmi, to je tudi skladno z določili direktive EU 2024/17-12 v primerih, ko ne gre nujno za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1, temveč za sorodna kazniva dejanja z elementi in izrazitimi indikatorji trgovine z ljudmi. V teh primerih bodo organi ter nevladne in humanitarne organizacije, torej prvi posredovalci, tisti, ki prvi pridejo v stik z morebitno žrtvijo trgovine z ljudmi, na podlagi ocene indikatorjev trgovine z ljudmi in ne zgolj elementov kaznivega dejanja opravili prepoznavo domnevne žrtve ter o tem takoj obvestili policijo in izvajalce programov oskrbe žrtev trgovine z ljudmi za zagotovitev takojšnje pomoči. Domnevna žrtev bo v takih primerih, ob soglasju seveda, praviloma nameščena v krizno namestitev, nato pa bo v nekaj dneh multidisciplinarni tim, ki ga bo sklical nacionalni koordinator, presodil nadaljnje ukrepe in morebiten obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo bivanje državljana tretje države v Sloveniji za potrebe izdaje odločbe za zadrževanje ali za začasno bivanje v skladu s 50 členom, torej ne vezano na morebiten predkazenski ali kazenski postopek. S tem priročnikom bomo skušali bolj jasno opredeliti vloge vseh akterjev, ki sodelujemo pri oskrbi žrtev trgovine z ljudmi. Konkreten primer je pokazal, da obstoječi programi oskrbe žrtev trgovine z ljudmi glede na relativno malo število identificiranih žrtev v preteklih desetih letih, niso optimalno prilagojeni hkratnemu večjemu številu žrtev. To drži. Jaz pa moram vseeno reči, ker sem tudi konkretno sodeloval, da kljub temu, da je bilo z zavzetim odnosom vseh akterjev in seveda nekaj improvizacije za vse žrtve ustrezno poskrbljeno, za kar so tudi same žrtve večkrat izrazile zahvalo. Ob tem bi tudi rad poudaril, da ta konkreten primer ne sodi v širši kontekst vse večjega števila pojava izkoriščanja tujih delavcev, ko v primerih posamezni delodajalci ob izvajanju legalne dejavnosti formalno zaposlene tujce izkoriščajo in kršijo njihove temeljne pravice. V konkretnem primeru je šlo za izjemen evidenten primer trgovine z ljudmi, v katerem si je organizirana kriminalna združba z namenom izkoriščanja prisilnega dela ter z zavajanjem zagotovila tuje delavce za delo v nezakoniti dejavnosti. Mi smo imeli zato tudi hkrati tako število žrtev. Mi smo imeli en podoben primer že leta 2018, ko so tajvanski državljani na območju Republike Slovenije izvajali telefonske goljufije na Kitajskem, in takrat smo tudi imeli večje število žrtev in smo morali tudi takrat improvizirati, da smo lahko za njih ustrezno poskrbeli. Zdaj, ne glede na izzive, ki so pred nami, konkreten primer, primer z vidika boja proti trgovini z ljudmi jaz ocenjujem kot primer dobre prakse. Vedno je seveda lahko bolje, ampak tako, kot rečeno, gre za primer organizirane kriminalne dejavnosti, ki se je, ki se seli po državah, odkrita je bila pa v Republiki Sloveniji. Uslužbenci Fursa so tudi prepoznali indikatorje trgovine z ljudmi in o tem takoj obvestili policijo. Zdaj, preiskavo kaznivih dejanj je zaradi teže teh kaznivih dejanj prevzel Nacionalni preiskovalni urad, kar tudi ocenjujem tako z vidika nacionalnega koordinatorja, kot pozitivno. Zdaj, vse žrtve so bile pa nameščene v krizno namestitev in je bila kljub, ja omejenemu obsegu kapacitet in kadrov nudena vsa potrebna podpora in pomoč. Ampak ne glede na to, zdaj predvidena sprememba priročnika, ki sem jo opisoval kot tudi izkazan trend povečanja problematike hujših oblik delovnega izkoriščanja pa napotujeta na resen razmislek o potrebi po okrepitvi obstoječih programov oskrbe trgovine z ljudmi. Toliko mogoče na kratko. Sem na razpolago tudi za morebitna pojasnila.