Hvala za besedo.

Ja, torej, najprej bi želel na kratko pač predstaviti obstoječo sistemsko ureditev preprečevanja in boja proti trgovini z ljudmi. Palermski protokol, je ključen mednarodni pravni dokument Organizacije združenih narodov, ki je bil sprejet leta 2000 v Palermu, države podpisnice pa zavezuje k preprečevanju trgovine z ljudmi, zaščiti žrtev in pregonu storilcev. Ta protokol v svojem 9. členu izrecno govori o usklajevanju nalog in sodelovanju med državami in državnimi organi ter civilno družbo. Državam nalaga obveznost vzpostavitve celovitih politik in programov te politike v praksi zahtevajo medresorsko koordinacijo, oskrba žrtev, trgovine z ljudmi, odkrivanje žrtev, namestitev le teh v varnem prostoru oziroma krizne namestitve žrtev, pomoč oziroma zaščita le teh v predkazenskih, kazenskih in sodnih postopkih. Pomoč pri dostopu do trga dela, poklicno usposabljanje in izobraževanje, pomoč pri urejanju statusa v Republiki Sloveniji, informiranje in osveščanje ciljnih populacij ter vračanje žrtev v matično državo, pa temeljijo na 4. členu Zakona o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi. Tako da, ta sistemski pravni okvir pri nas imamo vzpostavljen.

Nadalje je Republika Slovenija kot članica Evropske unije zavezana tudi k spoštovanju določil direktive 2011/36 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej, ter zaščiti njenih žrtev, ter novele te direktive 2024/1712, ki je bila sprejeta leta 2024. Rok za prenos te novele v slovenski pravni red se je iztekel julija letos in pa še do danes ni v celoti izveden. Gre predvsem za problematiko novelacije 113. člena Kazenskega zakonika, ki opredeljuje kaznivo dejanje trgovine z ljudmi. Pripravljena je bila tudi že novela Zakona o varuhu človekovih pravic, saj je vzpostavitev neodvisnega mehanizma za spremljanje izvedenih dejavnosti državnih organov na tem področju, ki ga danes obravnavamo, predvidena tudi pri Varuhu človekovih pravic.

Nadalje, v okviru našega, je v okviru našega resorja vzpostavljen tako imenovani institucionalni mehanizem nacionalnega koordinatorja in sicer ta deluje že od leta 2002, ko je vlada takrat imenovala prvega nacionalnega koordinatorja. Ta vzpostavitev tega koordinatorja je namenjena zagotavljanju usklajenega delovanja pristojnih državnih organov sodelovanja, sodelovanje z organizacijami civilne družbe pri preprečevanju in boju proti trgovini z ljudmi ter zagotavljanju učinkovite zaščite žrtev. Vzpostavitev in delovanje funkcije nacionalnega koordinatorja tako predstavlja enega od, bomo rekli, osnovnih elementov institucionalnega okvira naše države za izvajanje obveznosti iz 29. člena konvencije, in to zlasti v delu, ki se nanaša na zagotavljanje ustrezno organiziranega in strokovno usposobljenega sistema za učinkovit boj proti trgovini z ljudmi. Nacionalni koordinator je hkrati tudi vodja medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi, to je drugi vidik te organizacije, ki pri nas deluje. Gre za strokovno-posvetovalni organ, ki je sestavljen iz predstavnikov resornih ministrstev, vladnih služb, SDT, torej Specializiranega državnega tožilstva, Državnega zbora, civilne družbe. Ta organ nekako deluje tudi že od leta 2003 in deluje še danes. Sestava se sicer spreminja glede na aktualne trende, organizacijsko podporo v tem delovanju pa zagotavlja sektor za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, ki deluje od leta 2018. Torej na podlagi 4. člena izvedbenega dela so v Sloveniji vzpostavljeni programi oskrbe žrtev trgovine z ljudmi, in sicer tako imenovana krizna namestitev žrtev, to gre za 30-dnevno obdobje za okrevanje in razmislek, ki jo v skladu s pogodbo z ministrstvom za demografijo in družino izvaja na podlagi javnega razpisa oziroma natečaja izbrana nevladna organizacija Slovenska Karitas, in pa druga namestitev, to je tako imenovana namestitev v varni prostor, ki jo izvaja tudi na podlagi javnega razpisa izbrana organizacija Društvo Ključ. Društvo Ključ pa izvaja tudi program tako imenovane reintegracije žrtev. Nadalje imamo sprejet tako imenovani priročnik o identifikaciji pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi, ki ga je vlada sprejela že leta 2016. In hkrati se za obravnavo posameznih primerov nameščanja žrtev trgovine z ljudmi oblikujejo tudi tako imenovani multidisciplinarni timi, v katerih sodelujejo predstavniki raznih državnih institucij ter izvajalci programov pomoči in zaščite žrtev trgovine z ljudmi. In ravno takšen pristop nam omogoča individualno obravnavo vsake žrtve ter usklajeno načrtovanje in izvajanje ukrepov pomoči in zaščite glede na njene specifične okoliščine in potrebe v vsakem konkretnem primeru. Dejstvo je tudi, da so tako organi, torej državni organi kot tudi nevladne in humanitarne organizacije, ki pri svojem delu tako ali drugače izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja trgovina z ljudmi, so na podlagi tega priročnika dolžni o tem takoj obveščati policijo in tožilstvo. Žrtev ima pravico do pomoči in podpore takoj, ko se upravičeno domneva, da je morebiti oziroma morebitna žrtev tega, te trgovine. Pomoč in podpora pa nista pogojeni s pripravljenostjo žrtve, da sodeluje v predkazenskem postopku, ker so se v pač dolgoletni praksi prikazale določene pomanjkljivosti. Ta medresorska delovna skupina pripravlja tudi posodobitev priročnika, ki je trenutno v zaključni fazi usklajevanja med vsemi deležniki in s katero se bo dodatno okrepilo zgodnje prepoznavanje domnevnih žrtev ter njihova pravočasna napotitev v ustrezne oblike pomoči in zaščite. Posodobljena različica bo tudi jasneje opredelila vloge, naloge in pristojnosti posameznih deležnikov, ki pri svojem delu prihajajo v stik z morebitnimi žrtvami ter določila bolj enotne usmeritve za njihovo nadaljnjo obravnavo. Pravice žrtev trgovine z ljudmi, ki so državljani tretjih držav, glede prebivanja v Republiki Sloveniji ureja 50. člen Zakona o tujcih, ki določa, da žrtve trgovine z ljudmi v naši državi, ki v naši državi prebiva nezakonito, policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za čas 90 dni, da se odloči, ali bo sodelovala kot priča v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Žrtve trgovine z ljudmi v Sloveniji, ki v Sloveniji prebiva nezakonito, policija na njeno prošnjo dovoli zadrževanje za čas 90 dni tudi v primeru, ko žrtev izkaže obstoj osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Iz utemeljenih razlogov pa se ta čas zadrževanja lahko podaljša za nadaljnjih 90 dni. Zdaj, seveda, daleč od tega, da je ta sistem idealen in imamo tukaj določene izzive. Bi pa prosil nacionalnega koordinatorja, da bi pa zdaj v tem, v tem kontekstu pa on spregovoril.

Hvala.