Hvala za besedo.

Tudi vlada danes obsoja suženjstvo v Lendavi in prav je tako, se pa vprašamo, s kakšno verodostojnostjo ga obsoja vlada, ki hkrati pripravlja zakonodajo, zaradi katerega bodo tuji delavci še bolj odvisni od svojih delodajalcev. Vlada javno obsoja izkoriščanje, v zakonodajnih predlogih pa delavca za šest mesecev priklepa na prvega delodajalca, slabi omejitve zaposlovanja tujcev za kršitelje in odpira vrata zasebnim agencijam, ki bodo delavci lahko posojale naprej za ustrezen dobiček. To ni zgolj nedoslednost, to je politično protislovje, ki ga moramo danes na tej razpravi tudi razčistiti. V Lendavi so kriminalci ljudi, so kriminalci ljudi obravnavali kot blago, vlada pa s svojimi predlogi tvega, da bo utrjevala sistem, v katerem je tuji delavec predvsem odvisna delovna sila brez varnosti, brez družine in brez prave možnosti, da se upre izkoriščanju. Zato danes ne bomo govorili le o tem, kdo je v Lendavi storil kaznivo dejanje, o tem odloča policija, tožilstvo in sodišča, govorili bomo o odgovornosti države, o tem ali bodo žrtve zaščitile, ali bodo žrtve zaščitili tudi takrat, ko ne morejo ali si ne upajo pričati, o tem ali bo delavcu, ki prijavi izkoriščanje, ponujena zaščita ali ga bo kaznovala z izgubo pravice do zaposlitve in pravice do prebivanja, in o tem ali bomo izkoriščanju končno naredili, izkoriščanje končno naredili nedonosno. V nekdanjem kompleksu Nafte v Terminih so kriminalci najmanj 34 ljudi iz Paragvaja in Bolgarije izpostavili razmeram, ki jih lahko brez zadržkov imenujemo sužnjelastništvo. Z lažnimi obljubami so jih pripeljali v Slovenijo, jim odvzeli dokumente, jih zaprli in prisilili v dolge delovnike brez plačila. V Levici to najostreje obsojamo. Zahvaljujemo se Fursu in policiji, ki sta delavce rešila, ter Slovenski Karitas in društvu Ključ, ki zanje skrbita.

O preiskavi bodo odločali pristojni organi, danes pa moramo govoriti o tem, kaj bo s temi ljudmi jutri in čez leto dni ter kaj bomo storili za vse prihodnje žrtve. Prvič, zaščita žrtev ne sme biti odvisna od njihovega pričanja. Slovenija nima javne službe za zaščito žrtev trgovine z ljudmi. Pomoč izvajata dve nevladni organizaciji, ki sta v letu 2025 v krizno varno namestitev vključili skupaj le 19 oseb. Sistem je bil zasnovan predvsem za žrtve spolnega izkoriščanja, ni pa pripravljen za skupino več deset delavcev. Še bolj problematično je, da država žrtvam postavlja pogoj. če boste pričali, boste lahko ostali, če ne boste, boste morali domov. Toda pomislimo, česa se bojijo ljudje, ki jih je kriminalna družba pripeljala čez pol sveta in vzela dokumente in zaprla. Bojijo se za svojo varnost in varnost svojih družin. Žrtev ni orodje pregona, zaščito si zasluži zato, ker je žrtev, ne zato, ker je koristna kot priča. Na to Slovenija opozarja tudi Greta, strokovna skupina Sveta Evrope. Zato zahtevamo takojšnjo varno nastavitev delavcev, teh, ki so utrpeli v Lendavi in vseh, ki bodo kadarkoli utrpeli podobne zadeve, psihološko pomoč, pomoč pri izterjatvi neizplačanih plač ter dovoljenja za prebivanje, ne glede na njihovo pripravljenost za pričanje. V šestih mesecih naj vlada pripravi sistem, v katerem bodo žrtve zaščitene in bodo lahko uveljavljale svoje pravice. Druga zahteva: zaščita mora pripadati vsem izkoriščanim delavcem. Kaj pa delavec, ki ima veljavno dovoljenje za prebivanje, a ga delodajalec ne plačuje, ga nastane v neprimernih razmerah in sili v izčrpavanje? Če prijavi kršitve, lahko izgubi zaposlitev in z njo pravico ostati v Sloveniji. Zato mnogi molčijo in prav na ta strah računajo izkoriščevalci. To smo že videli v primeru Marinblu. Indijski delavci so leta 2022 razkrili skoraj suženjske razmere, nato pa ostali brez dela, brez plačila in brez pomoči. Zahtevamo trajen javno financiran program varne nastavitve za vse izkoriščene delavce, ne glede na to ali so formalno prepoznani kot žrtve trgovine z ljudmi. Delavec, ki prijavi izkoriščanje, mora ohraniti dovoljenje za prebivanje in možnost zamenjave delodajalca. Že od prvega dne mora imeti dostop do zdravstvenega zavarovanja, socialnih storitev in brezplačne pravne pomoči. Tretja zahteva: izkoriščanje se mora nehati izplačati. V primeru Marinblu so odgovorni za izkoriščanje dobili zgolj pogojne obsodbe in nekaj malega denarne kazni. Žrtve so ostale brez vsega, storilci pa lahko poslujejo naprej. Naj omenim, da kazen, ki jo je prejel v Marinblu, pokrije en delavec v dveh mesecih. Torej takšno izkoriščanje se žal še vedno splača. In takšne kazni seveda ne odvrača od izkoriščanja, postanejo zgolj strošek poslovanja, vkalkuliran strošek poslovanja. To ni problem samo tujih delavcev. Pošten podjetnik, ki plačuje plače in prispevke ter spoštuje delavske pravice, ne sme izgubljati v tekmi s tistimi, ki kršijo zakon. Zato zahtevamo, da za najhujša kazniva dejanja izkoriščanja delavcev ne bo več mogoče izreči le pogojne obsodbe, niti ob priznanju krivde. Obsojeni za trgovino z ljudmi in najhujše oblike izkoriščanja naj ne smejo več voditi podjetja, podjetjem pa je treba omogočiti prepoved opravljanja nadaljnje dejavnosti. Hkrati seveda potrebujemo več inšpektorjev, finančnikov, policistov in vsi, ki bodo preganjali prisilno delo, ga odkrivali in omogočili preprečitev le-tega. Četrtič, vlada mora umakniti spremembe, ki položaj delavcev še poslabšujejo. Vlada javno obsoja Lendavo, hkrati pa pripravlja zakonodajo, ki bo tuje delavce za šest mesecev vezana na prvega delodajalca, oslabila omejitve zaposlovanja tujcev za kršitelje in odprla več prostora za njihovo posojanje preko zasebnih agencij. Ob tem se podaljšuje čakanje na združitev družine, zvišuje zahtevana sredstva za preživljanje in ukinjajo brezplačni tečaj slovenščine. Delavec, ki je sam, brez družine, ne govori jezika in je odvisen od enega delodajalca, je še posebej ranljiv za izkoriščanje, zato zahtevamo, da Vlada umakne šestmesečno vezavo delavca na prvega delodajalca, omejitev prepovedi zaposlovanja tujcev za kršitelje. Spoštovani, Lendava ni izjema, je le vrh ledene gore, ki ga je razkrila naključna preiskava. Iskali smo cigarete, našli smo sužnjelastništvo. Pod gladino so delavci, ki molčijo, ker jim država nima česa ponuditi, in delodajalci, ki vedo, da se jim takšno izkoriščanje splača. Naša dolžnost je, da to spremenimo, zato vas pozivam, da podprete predlagane sklepe, da žrtve zaščitimo ne glede na njihovo prepričanje, da delavcem omogočimo varnost in uveljavljanje pravic ter zagotovimo, da se izkoriščanje ljudi v Sloveniji ne bo splačalo nikoli več. To ni kakšna radikalna zahteva, to je minimum, ki ga od nas terjajo: terjajo človeško dostojanstvo, ustava in mednarodne obveze.

Hvala.