Hvala za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Kratka novela o kmetijskih zemljiščih na prvi pogled deluje povsem upravičeno. Kmetje se soočajo s številnimi težavami, od podražitev gnojil, goriv do posledic suš in drugih naravnih nesreč. Država jim vsekakor mora pomagati. Vprašanje, ki se danes postavlja, ali je prav, da to pomoč financiramo z denarjem, ki je namenjen varovanju in izboljšanju kmetijskih zemljišč. Odškodnino za spremembo namembnosti plača investitor, ki želi graditi na rodovitnem kmetijskem zemljišču. Namen te odškodnine je jasen, če zaradi pozidave izgubimo kmetijsko zemljišče, moramo vsaj del izgubljene pridelovalne sposobnosti nadomestiti z vlaganji v druga zemljišča. Ta sredstva so torej namenjena namakanju, odpravljanju zaraščanja, komasacijam in drugim ukrepom, ki omogočajo boljšo obdelavo zemlje in večjo odpornost kmetijstva. Novela zdaj med dovoljene namene dodaja tudi izredno pomoč zaradi resnih motenj v poslovanju kmetijstva. Ne nasprotujemo pomoči kmetom, nasprotujemo pa temu, da se za sprotno reševanje kriz porablja denar, ki bi moral zagotoviti dolgoročno odpornost slovenskega kmetijstva. v letu 2026 je za ta namen predvidenih 5,4 milijona evra, v naslednjih treh letih pa do ena pa pol milijona evrov letno, skupaj gre za skoraj deset milijonov evrov. Toda zakon ne določa, kolikšen delež teh sredstev se lahko uporabi za krizno pomoč. Vlada govori o približno tretjini zbranih sredstev, vendar ta omejitev v zakonu ni zapisana. Vlada torej ne zavezuje. Še pomembnejše je, da pravna podlaga za tako pomoč že obstaja. Zakon o kmetijstvu je omogoča od 1. januarja 2026, ta novela ne ustvarja nove pravice do pomoči, temveč zgolj določa nov vir financiranja, zato je treba jasno povedati, hitrost izplačila pomoči ni odvisna od tega, ali bomo uporabili odškodnine za pozidavo zemljišč ali splošna proračunska sredstva, odvisno je od vladnih postopkov in sprejetja ustreznih ukrepov. Pri letošnjih 5,4 milijona evra je stvar še bolj problematična. Gre namreč za slovenski del pomoči zaradi dražjih gnojil in goriv, ki jo je minister napovedal kot pomoč iz državnega proračuna. Ta pomoč je v rebalansu proračuna že zagotovljena. Celoten projekt znaša približno 1,14 milijona evrov, od tega 2,71 milijonov iz evropske kmetijske rezerve in 5,42 milijona iz slovenskih sredstev. Novela torej omogoča, da se slovenski del te pomoči namesto iz splošnih proračunskih sredstev financira iz odškodnin za pozidavo kmetijskih zemljišč. Če je pomoč kmetom prednostna naloga, naj jo vlada financira pregledno in neposredno iz državnega proračuna, ne pa tako, da posega v sredstva, ki so namenjena dolgoročnemu razvoju kmetijstva. Posebej zaskrbljujoča je odločitev vlade, da se bo iz istih odškodnin v prihodnje financiralo tudi naložbe v namakanje, komasacije, agromelacije, za katera so bila doslej na voljo tudi evropska sredstva, tako bomo iz istega omejenega vira financirali krizno pomoč in naložbe, ki bi morali preprečevati prihodnje krize. To je zelo kratkovidna politika. Če ne vlagamo v namakalne sisteme, bo vsaka naslednja suša povzročila še več škode, če ne izboljšujemo kmetijskih zemljišč, bo pridelava težja in dražja, in če ne vlagamo v dolgoročno odpornost, bomo morali vedno znova in znova namenjati denar za krizno pomoč. To je začaran krog, ki ga novela ne rešuje, ampak ga lahko še celo poglobi. Ob tem je treba opozoriti še na eno pomembno podrobnost. Do krizne pomoči niso upravičeni zgolj kmetje, temveč tudi podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo kmetijskih pridelkov. Denar, zbran zaradi izgube kmetijskih zemljišč, bo torej lahko namenjen tudi živilskopredelovalni industriji. Tudi to bi moralo biti v predlogu jasno predstavljeno. Komisija Državnega sveta in kmetijska gospodarska zbornica sicer ne nasprotujeta pomoči kmetom, vendar pa opozarjata, da mora ostati zagotovljeno ravnotežje med kriznim financiranjem in dolgoročnim vlaganjem v zemljišča. Zato pozivamo Vlado, da zagotovi, da se krizna pomoč kmetom financira iz državnega proračuna, ne pa na račun sredstev, namenjenih varovanju in izboljšanju kmetijskih zemljišč. Če vlada tega ne more zagotoviti, potem takšne novele ne moremo / nerazumljivo/.

Hvala.