Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovani, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu predvideva uvedbo brezplačnega javnega potniškega prometa tudi za dijake in študente na območju celotne Slovenije.

Ukrep bi zajel približno 174 tisoč potencialnih upravičencev, med njimi okoli 88 tisoč dijakov in skoraj 86 tisoč študentov. Predlog ne vsebuje ustrezne presoje finančnih, prometnih, socialnih, informacijskih in pogodbenih posledic. Predlagatelj ocenjuje letni strošek ukrepa na približno 3 milijone evrov, vendar za to oceno ne predloži metodologije izračuna konkretnih izračunov ali verodostojnih podlag. Razpoložljivi podatki kažejo, da je takšna ocena nerealna. Danes prihodki od prodaje subvencioniranih vozovnic dijakom in študentom, ki so do lanskega leta bili prihodki proračuna Republike Slovenije od 1. 1. 2026 pa ti prihodki znižujejo strošek gospodarske javne službe linijskega potniškega prometa znašajo približno 22 milijonov evrov letno. Če bi bile te vozovnice brezplačne, bi ti prihodki v celoti izpadli. Temu je treba prišteti še povečanje nadomestil izvajalcem gospodarske javne službe, ocenjenih na približno 14 milijonov evrov, ter morebitne dodatne stroške zagotavljanja prevoznih zmogljivosti, morebitne prilagoditve sistema integriranega javnega potniškega prometa, izvajanje mestnih prevozov in vračil kupnin. Že izpad prihodkov in povečanje nadomestil bi tako pomenila skupni finančni učinek tega zakona v višini približno 36 milijonov evrov. Ministrstvo za finance je že večkrat izpostavilo, da se z vsakim letom povišujejo sredstva prejeta iz državnega proračuna, pri čemer je sprejemanje finančnih obveznosti, ki povečuje pritisk na javne finance, brez hkratnih ukrepov za znižanje tega pritiska na drugih področjih nesprejemljivo. Predmetni zakon pa še dodatno povečuje stroške. Izkušnje z brezplačnimi vozovnicami za upokojence kažejo, da lahko brezplačen prevoz praviloma poveča skupno število potovanj, tudi takšnih, ki niso neposredno povezana z osnovnim namenom ukrepa. Posledično se povečuje pritisk na zmogljivost javnega potniškega prometa, rastejo stroški sistema, otežujejo pa se tudi zagotavljanje kakovostnih storitev. Povečanje povpraševanja bi dodatno obremenilo predvsem prometne konice, zato bi bilo po ocenah treba zagotoviti približno pet odstotno povečanje števila avtobusov v voznem parku ter približno tri pa pol milijona evrov dodatnih prevoženih kilometrov letno. Zagotoviti bi bilo potrebno tudi dodatne voznike, vzdrževalne zmogljivosti, parkirne in garažne zmogljivosti ter ustrezno operativno podporo. Enako velja za železniški promet, povečanje števila prevozov je namreč odvisno od razpoložljivosti vlakovnih garnitur, prepustnosti infrastrukture, razpoložljivih tras in drugih objektivnih dejavnikov. Cilj mora biti dostopen in kakovosten javniški potniški promet, vendar ob hkratnem zagotavljanju učinkovite porabe javnih sredstev, ustreznih prevoznih zmogljivosti in pravične podpore tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Vlada Republike Slovenije je k predmetnemu zakonu podala negativno mnenje. Hvala.