Govor

Denis Zobarič
11. nujna seja
3. 11. 2026

Hvala za besedo, lep pozdrav vsem skupaj!

Torej, Vlada je mnenje sprejela na svoji seji 20. 8. 2026 in ga tudi pisno posredovala, zato samo nekaj povzetkov. Dejstvo je, da je treba izhajati oziroma upoštevati odločbe Ustavnega sodišča in priporočila urada za demokratične institucije in človekove pravice pri OVSE ter načela beneške komisije. Zato vlada ocenjuje, da je treba ureditev volilnega spora za volitve v Državni zbor prenoviti ter sistemsko uskladiti z že posodobljenimi ureditvami na področju volitev v Državni svet, lokalnih volitev in referendumov. Na pomen ureditve celovitega pravnega varstva volilne pravice opozarja tudi OVSE oziroma njihov urad, ki je v okviru opazovanja parlamentarnih volitev v Sloveniji marca 2026 v končnem poročilu priporočil pregled in prenovo ureditve volilnega spora. Tako da se razširi krog upravičencev za uveljavljanje pravnega varstva ter zagotovi, da lahko vsak posameznik, katerega volilne pravice so bile kršene v kratkih in učinkovitih postopkih, vloži v ravno sredstvo za svoje varstvo.

Glede na navedeno bi po mnenju Vlade kazalo veljavno ureditev volilnega spora pri volitvah poslancev v Državni zbor, torej Zakon o volitvah v državni zbor, dopolniti tako, da bi bolj dosledno zasledovala načela kodeksa beneške komisije. Ena ključnih sprememb veljavne ureditve varstva volilne pravice bi tako bila, da bi imel vsak volivec, kandidat ter predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico v določenem roku na akt o izidu volitev vložiti pritožbo zaradi nepravilnosti, ki so nastale pri delu vseh volilnih organov v volilni kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem.

Kot navaja tudi Ustavno sodišče, pravno varstvo volilne pravice pri volitvah ni primarno namenjeno varstvu subjektivnega pravnega položaja posameznega volivca ali kandidata, temveč varstvu javnega interesa oziroma ustavno pravnih vrednot. Objektivnost pravnega varstva volilne pravice pa se zagotavlja tako, da se ne upoštevajo vse ugotovljene nepravilnosti v volilnem postopku, temveč le tiste, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na volilni izid. Torej nimamo absolutnih bistvenih kršitev, ampak je potrebno v vsakem konkretnem primeru ugotavljati, ali je prišlo do vpliva oziroma bi do tega lahko prišlo.

Vlada torej meni, da je treba pri nadaljnjih zakonodajnih rešitvah zagotavljati medsebojno usklajenost in sistemsko povezanost vseh zakonov, ki urejajo volilni oziroma referendumski spor v Sloveniji. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi, da ker spremembe zakona volitvah v Državni zbor zahtevajo podporo dvotretjinske večine glasov vseh poslancev, njihova priprava in sprejetje predpostavljata dosego širokega političnega soglasja o ključnih strokovnih rešitvah in njihovih ustavno pravnih izhodiščih.

Toliko z moje strani, hvala.