Hvala lepa za besedo. Spoštovani minister, spoštovane kolegice in kolegi.

Zdaj, slišali smo eno kratko predstavitev s strani predlagatelja in ostalih gostov. Zdaj, če bi povzela vse, kar ste povedali, bi rekla, da se vsi strinjamo, da slovenski kmetje v letošnjem letu nedvomno potrebujejo pomoč in to seveda čim prej. V Poslanski skupini Svoboda smo pripravili tudi predlog zakona, s katerim smo predvideli rešitve, s katerimi bi lahko kmetom pomagali, vendar ste se, se je koalicija odločila, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ker menda ni dovolj sistemsko bil naravnan, pa vendar je omogočal dokaj hitro odzivanje na trenutno situacijo. Seveda razmere, razmere trenutne so zahtevne, država se mora nanje odzivati, vendar veliko vprašanje je, na kakšen način se država odziva, in kakšno ceno za današnje odločanje plačujemo potem v prihodnosti. Tudi v preteklosti so stanovske kmetijske organizacije opozarjale, glasno opozarjale na ogroženost slovenskega kmetijstva. Pošiljali protestne zahteve, organizirali proteste, zahtevali sistemske spremembe. Tudi letos februarja smo konstantno poslušali o zahtevah slovenskih kmetov in nevzdržnih razmerah. Danes teh protestov, zahtev ni slišati, vsaj ne tako zelo glasno, kot so bile v začetku letošnjega leta.

Zdaj, pred nami je zakon, predlog zakona, ki posega v namenski vir financiranja, v sistemski vir financiranja, ki je bil namenjen varovanju in razvoju kmetijskih zemljišč, pa vendar nekega velikega nasprotovanja oziroma sploh nasprotovanja s strani kmetijskih stanovskih organizacij zdaj ne slišim. Kar se tiče spremembe, pa sem morda za razumevanje in za širšo sliko, kaj konkretno v tem členu, kaj je možno financirati iz prejetih odškodnin, iz zbranih odškodnin zaradi pozidave kmetijskih zemljišč, ker dobro vemo vsi skupaj, da ko so enkrat kmetijska zemljišča pozidana, so izgubljena za vedno. Torej iz samih odškodnin pa bi z ukrepi kmetijske zemljiške politike odpravljali lahko zaraščanje in izvajali agrarne operacije, tudi med to šteje tudi nakup kmetijskih zemljišč. Tudi financira se gradnja, sanacija vodnih zadrževalnikov, za kar vemo, da bo v prihodnosti nujno, nujno potrebno poskrbeti. Tako da dobro vemo, zakaj so bile odškodnine uvedene, iz razloga ravno tega omejene dobrine, kot so kmetijska zemljišča, in vemo, da je prostor takšen, da ni tega neomejeno in ko enkrat začnemo z gradnjami in pozidavami, potem je treba razmišljati, kako bomo to izgubljeno, ta izgubljen prostor tudi nadomestili. Tako, da v prejšnjem mandatu smo celo podvojili te odškodnine, kar pomeni, da je bistveno več sredstev potem bilo namenjenih nadgradnji oziroma razvoju kmetijskih zemljišč. In ravno zaradi tega smo želeli spodbujati gradnjo na slabših kmetijskih zemljiščih, ki niso tako primerne oziroma ne tako rodovitne kot drugi. In tudi v leta 2025 ste stanovske organizacije oziroma Kmetijsko gozdarska zbornica takšno usmeritev jasno podprla. Če preberem mnenje oziroma stališče, ki ste ga dali na odškodnino na spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih leta 2025 ste zakonodajalca sicer posebej opozorili, da zbrana sredstva iz naslova odškodnine ne smejo biti namenjena nakupu kmetijskih zemljišč, ne smejo biti namenjena Skladu kmetijskih zemljišč za nakup ter za izvajanje pilotnih in raziskovalnih projektov, pa vendar naj bo namenjena predvsem obnovi zaraščenih in degradiranih kmetijskih zemljišč ter za gradnjo in vzdrževanje namakalnih sistemov in plačilo odškodnin za zasebne lastnike zemljišč, ki so omejeni pri njihovem gospodarjenju zaradi zavarovanih območij, kot je Natura ali pa vodovarstvena območja.

Zdaj, v vašem mnenju, ki ste ga poslali 7. oktobra na podlagi za ta predlog, ki ga imamo danes na mizi, pa samo predlagate, da se pri načrtovanju porabe teh sredstev ohrani ustrezno ravnotežje med kriznim financiranjem in dolgoročnimi vlaganji v kmetijska zemljišča. Zelo dober predlog. Upam, da bodo na ministrstvu to tudi upoštevali. Tako da od vas sem morda pričakovala oziroma bi pričakovali tudi kmetje na terenu, da boste malo bolj glasen zagovornik prihodnosti slovenskega kmetijstva in razvoja kmetijske panoge. Tudi lahko bi od vlade zahtevali dodatna sredstva za izplačilo odškodnin in ne pristajali na to, da se današnja pomoč financira na račun jutrišnjega razvoja. V preteklosti je bil celo leta, če se spomnimo na leto 2012, je takratna Vlada, pa lahko ugibamo kdo je bil predsednik Vlade takrat, celo želela ukiniti odškodnine kmetijskih zaradi spremembe namembnosti oziroma jih je takrat močno, močno znižala. In takrat je Slovenska ljudska stranka temu odločno nasprotovala. In upam, da bodo danes tudi bili glasni pri zaščiti kmetijskih zemljišč oziroma razvoju kmetijstva na ta način. Tako da se ne čudim, da ta ista politična stran posega v sistem kmetijskih zemljišč. Sicer odškodnin ne ukinja, odpira pa možnost, da bo zbrani denar porabljen v druge namene. Tako da glede na to, da imamo izjemno malo kakovostnih zemljišč v Republiki Sloveniji in soočamo se z vedno bolj pogostimi sušami, podnebnimi spremembami, s pritiski pozidave. Seveda bi morali več vlagati v namakanje, izboljševanje zemljišč, povečanje njihovega proizvodnega potenciala. Sicer sem slišala, da vam je minister obljubil, da bodo sredstva za vse to zagotovljena. Resnično upam, da ve od kod, ali bo še izčrpal kateri drugi sklad, da bo ta sredstva zagotovil, ker iz proračunskega, če bi imeli ta sredstva v proračunu, bi lahko tudi zagotovili sedaj za odškodnine in pustili namenska sredstva oziroma vir financiranja, ki je že predviden za razvoj kmetijskih zemljišč. In iz predloga beremo, da Vlada se iz tega namenskega vira letos počrpa 5,4 milijona evrov za pomoč zaradi motenj v poslovanju in v naslednjih treh letih 1,5 milijona letno. Torej, predvidevamo, da bodo te že veste, da bodo motnje v poslovanju v tako velikem obsegu in že vnaprej zagotavljate sredstva za to. Torej vlada očitno za pomoč kmetijstvu ne želi zagotoviti dodatnega denarja iz splošnega proračuna, posegate v sredstva, namenjena njenemu dolgoročnemu razvoju. Tako da za vas, minister, imam vprašanje, da če veste koliko namakalnih sistemov bo zaradi te odločitve manj zgrajenih, koliko zemljišč bo ostalo zaraščenih in kako boste zagotovili, da sredstva za razvoj kmetijskih zemljišč ne bodo vsako leto znova postala rezerva za reševanje tekočih zadev - konkretno, od kod in na kakšen način imate to namen, ne samo da pač boste. Tako da spoštovane kolegice in kolegi, slovensko kmetijstvo ne potrebuje pomoči za naslednjih nekaj mesecev, ampak dolgoročno politiko varovanja kmetijskih zemljišč, vlaganje v proizvodnjo hrane in zanesljiv sistem pomoči ob krizah. In če bomo denar, ki je namenjen varovanju in izboljševanju kmetijskih zemljišč, porabljali za reševanje trenutnih kriz, ne da bi zagotovili dodatne vire financiranja, potem ne rešujemo prihodnosti slovenskega kmetijstva, rešujemo zgolj trenutne težave sedanje vlade.

Hvala.