Ja, dober dan, spoštovani, spoštovana predsedujoča, vsi prisotni poslanci in drugi. Se opravičujemo za majhno zamudo. Jutranji promet in prosim za razumevanje. Predstavila bom pa torej naše točke na zasedanju sveta AGRIFISH kmetijskih in ribiških ministrov, torej ministrov, odgovornih za kmetijsko in ribiško in povezane politike.

Torej zasedanje bo 26. in 27. oktobra. Točke, predstavila bom točki 2 in 3 skupaj, to so ribolovne možnosti za 2027 za Baltik in priprave na zasedanje ICCAT, to so ribiške točke. In tako kot vsako leto ob tem času bo svet poskušal doseči politični dogovor o ribolovnih možnostih za prihodnje leto za Baltik in opravil bo tudi izmenjavo mnenj v luči priprav na redno zasedanje mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna, to zasedanje bo v sredini novembra v Španiji. Zdaj, ti dve vsebini sta ribiški in ne zadevata neposredno slovenskih ribičev, ki pa delujejo v severnem Jadranu. Pri tem pa lahko upravljavski ukrepi, ki bi bili ali ki bodo sprejeti v okviru te regionalne ribiške organizacije, lahko predstavljajo določene obveznosti za Slovenijo na področjih notranje trgovine, uvoza, izvoza in ponovnega izvoza. Zato Slovenija meni, da je v povezavi s tem ustrezno, da se upravljavske ukrepe, ki jih EU zagovarja v okviru te mednarodne komisije, predhodno uskladi znotraj EU. Zdaj, mi bomo tu seveda sodelovali in zastopali interese slovenskega ribištva, je pa to zasedanje v sredini novembra, tako da dogovora znotraj EU o tem še ni. Bomo pa pri tem seveda aktivni.

Potem točka 4 pa je SKP po letu 2027. Tukaj si bo predsedstvo prizadevalo doseči dogovor med državami članicami za skupno stališče Sveta EU, tako imenovani delni splošni pristop glede prihodnje skupne kmetijske politike po letu 2027. In to je tudi za nas seveda zelo pomembno. Države članice so dogovor o predlogu za revizijo skupne ureditve trgov, to je tudi zelo povezano z SKP uredbo, torej to so države že dosegle na zasedanju posebnega odbora za kmetijstvo ta teden, 19. oktobra. Na zasedanju pa se bo obravnaval le predlog o izvajanju podpore v okviru SKP. Zdaj, ta predlog je svež in nov, je predsedstvo posredovalo in smo ga prejeli ta teden, v sredo. To je kompromis, ki je državam ponudil več prožnosti in v podrobnosti ga še preučujemo, ampak smo že videli, da nam daje več možnosti za uveljavljanje tistih interesov, ki bi si jih želeli, tako da za nas je ta predlog trenutno dober. Lahko rečemo torej, da gredo predlagane rešitve v smeri večje prožnosti za države članice, za kar se je vseskozi zavzemala tudi Slovenija. Neka vprašanja so še odprta. Bistvena odprta vprašanja torej zadevajo obvezno uporabo definicije aktivnega kmeta, ki pa je prožna, torej si jo države lahko v veliki meri določajo same, kar je pomembno tudi za Slovenijo. Potem obseg vezane podpore, pri čemer pa so vse rešitve povezane seveda tudi s krovnimi pogajanji za prihodnjo finančno perspektivo 2028-2034. Povezano je tudi z obveznostjo in višino neposrednih plačil na površino. Potem pravila regresije in kapice, tu se tudi še nekaj pogovarjajo ministri, ampak mislim, da lahko vsaj se še pogovarjamo in ne nasprotujemo trenutni verziji. Tako da Slovenija to večjo prožnost držav članic pri izvajanju skupne kmetijske politike podpira. In glede na ta nedavni predlog lahko dogovor podpremo, v kolikor ne bo večjih neustreznih sprememb, ki bi šle v nasprotju s tem, kar smo ves čas zagovarjali. Bom pa seveda z veseljem odgovorila potem tudi na podrobna vprašanja o vsebini in razložila tudi več o tem, o teh točkah, ki sem jih že nakazala.

Točka 5 bo mednarodna trgovina s kmetijskimi proizvodi. Tukaj bo poročala komisija, države bodo izmenjale mnenja, torej gre za seznanitev o trenutnem stanju vprašanj v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi. To je redna točka, ki je sicer v pristojnosti ministrov za zunanjo trgovino, ampak se v duhu transparentnosti s to informacijo seznanijo tudi kmetijski ministri. Tokrat se bodo v razpravi osredotočili na boljše izkoriščanje mreže trgovinskih sporazumov v EU za ustvarjanje novih izvoznih priložnosti za agroživilski sektor, ob zagotavljanju seveda enakih konkurenčnih pogojev in zaščite evropskega kmetijstva, pri čemer se Slovenija vseskozi zavzema za uravnotežen pristop k mednarodni trgovini, ki združuje na eni strani odprtost trgov, hkrati pa učinkovito zaščito kmetov, zlasti v občutljivih sektorjih. Tukaj opozarjamo na pomen odpravljanja necarinskih ovir in doslednega spoštovanja standardov EU, pa tudi učinkovitega nadzora nad uvozom in zaščite geografskih označb.

Pod točko 6 in 7 poročilo o izvajanju in poenostavitvah; v sklopu informativnih točk bo komisija predstavila letno poročilo o poenostavitvah, izvajanju in uveljavljanju zakonodaje tako s področja kmetijstva kot tudi ribištva.

Toliko za začetek, z veseljem sem na voljo za vprašanja.