Ja, hvala za vprašanje.

Pri omrežnini smo mi že precej blizu tega, kar se zdaj predlaga. Gre za to, da se obračunava tudi po novem ali pa predvsem moč, ne samo poraba. Zdaj, celotna Evropa ni bila še na tem sistemu, mi smo že, tako da za naše, predvsem končne uporabnike, fizične osebe, drastičnih sprememb ne bo, gre pa za poenotenje te politike na evropski ravni. Imate prav, ko govorite o pametnih omrežjih, sistem gre v to smer, se pravi, ni več tiste klasične števca porabe in tukaj se zgodba konča. In omrežnina predvsem cilja na upravitelje omrežij, da se potrudijo v to smer, da imajo pametna omrežja, da skrbijo za generatorje, transformatorje, torej da celotno omrežje v resnici deluje optimizirano, da vsi skrbimo za to, da je ta moč, ki je na voljo, učinkovito uporabljena skozi čas.

Kar ste govorili o zimi, tukaj je tudi nekaj govora o zemeljskem plinu. Se pravi, sama dobava zemeljskega plina v Evropi poteka na tak način, da mi polnimo skladišča. Imamo nekaj neposredne dobave, nekaj pa tudi iz skladišč. In zdaj, prišlo je do tako imenovanega negativnega spreada tekom tega leta, kar pomeni, da se je to polnjenje izvajalo počasneje, kot bi se recimo po nekih normalnih tržnih razmerah. Namreč pričakovalo se je končanje krize in zmanjšanje cen v zimskem obdobju in dopolnitve polnjenja pozimi. To pričakovanje se je izkazalo za napačno. Poleti je bilo, so bila skladišča premalo napolnjena in sedaj proti koncu leta se hiti s tem. In ravno zaradi tega, da bi omilili pritisk na globalne cene plina v EU, je Evropska unija zmanjšala zahteve za napolnjenost teh skladišč na 90 odstotkov. Se pravi, to je nek ukrep, ki bo omilil pritisk na ceno, ampak seveda ne moremo pa reči, da cene ne bodo šle gor. Na eni strani vemo, da govorimo o zanesljivosti dobave, ta je zagotovljena, druga je pa še vprašanje cene. In tukaj se pač ta ukrep dela v to smer, da bi pripomogel, ne bo pa zaustavil dviga.

Hvala.