Spoštovana predsednica, hvala za besedo. Dobro jutro vsem predstavnikom vlade, vlade in tudi kolegom in kolegicam.

Mogoče čisto za začetek bi, danes je en tak zanimiv dan, 23. oktober. In če se malo vrnemo v zgodovino, bi izpostavil tri datume, tri datume na ta dan so se zgodile. Danes praznujemo 70 let od začetka madžarske vstaje, ker zame se zdi to zelo pomembno. To je prva nekako taka, tak dogodek, upor pri proti komunistični diktaturi in sovjetski nadvladi naši sosednji državi. Druga zadeva je 23. oktober 1954. leta, to je 72 let od podpisa pariških sporazumov. Vsi vemo, da je nekako tu koniteta spremembe Bruseljske pogodbe, predvsem je pa to nekako tudi postavil temelje, da so nekako vključitve zahodna, zahodne, se opravičujem, zahodne Nemčije in Italije v skupno obrambno sodelovanje. In nenazadnje mogoče ena taka zanimivost, ki bo tudi moje kolege zelo zainteresiralo, leta 23. oktobra 2000, to je 26 let, je Evropski parlament in Svet sta sprejela direktivo 2060ES. To je temelj skupnega evropskega okvira za varovanje rek, jezer, podzemnih in obalnih voda. Čisto, čisto mogoče, da si znamo predstavljati ta okvir. Meni se zdi, da je treba te zadeve tudi upoštevati in jih tudi oznanjati, ker Evropska unija se je gradila postopoma in na postopnih dosežkih in tu je te dosežke je treba opomniti tudi državljanke in državljane Republike Slovenije, da nekako ne jemljemo Evropsko unijo kot samoumevno.

Zdaj pa, če se vrnem k sami točki razprave, v bistvu Svet EU za promet, telekomunikacije in energijo. Zdaj, pri mojem vedenju moramo pri energetiki povezati nekako tri cilje: zanesljivo oskrbo po mojem, dostopno ceno in dolgoročno zmanjševanje emisij. In tudi nekako samooskrbnost za gospodinjstva, gospodarstvo je pa pomemben skupni rezultat nekako vseh, vseh treh. Zdaj, tukaj bi se zahvalil državnemu sekretarju, da nam je na kratko in zelo jasno predstavil stališče Slovenije. Bi pa mogoče tukaj poudaril, da bo pri nekaterih ciljih do leta 2030 treba narediti še veliko. Predvsem zagovarjam tehnološko odprt in strokovno premišljen pristop. Slovenija mora upoštevati svojo energetsko sestavo, ne. Tukaj je zelo pomembna vloga jedrske energije sedaj, ki jo imamo in morebitne, ki jo bomo imeli tudi v prihodnosti. Moramo tukaj vkomponirati, pazljivo vkomponirati tudi obnovljive vire. Vemo, da tu v sedanjem pomenu besede je lahko dobrobit, ampak tudi velika skrb. In v naslednji točki bi pa nekako kar nekaj časa o pozornosti posvetil. Predvsem če imamo obnovljive vire, je treba imeti tudi hranilnike, hranilnike energije in tukaj se ogromno dogaja tudi na razvoju. Predvsem bi tukaj mogoče opozoril tudi na vodikove hranilnike, ki so v nastajanju in jih nekatere države so začele tudi vključevati v svoj sestav in predvsem, kar tudi že dodeljujemo, povezav s sosednjimi državami. Zdaj, za moje mišljenje, za vsak nov cilj potrebujemo tudi oceno potrebnih naložb in vpliva, vpliva na cene. Tako da tudi tukaj v to smer gre moja razprava. Se bom, se bom pa še enkrat na tem mestu zahvalil državnemu sekretarju zelo za jasno in kratko predstavitev.

Hvala.