Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani prisotni, spoštovane poslanke in poslanci.

Pred vami je izhodišče Republike Slovenije za zasedanje Sveta Evropske unije za energijo, ki bo potekalo 29. oktobra v Luksemburgu. Med zakonodajnimi aktivnostmi bodo ministri opravili politično razpravo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe EU v zvezi s pripravo računov za električno energijo v Uniji, odpornih na prihodnost z zmanjšanjem sistemskih stroškov in spodbujanjem elektrifikacije in digitalizacije. Predlog spreminja uredbo o notranjem trgu električne energije z namenom dolgoročne stabilizacije in zmanjšanja stroškov na računih za električno energijo v celotni Evropski uniji. Glavni ukrepi se nanašajo na omrežnine, pametna elektro energetska omrežja, pametne merilne sisteme, davke ter priključevanje na omrežje. Na področju davkov se denimo predlaga države, da države članice zagotovijo, da električna energija ni obdavčena višje kot zemeljski plin. Republika Slovenija podpira predlagane spremembe omenjene uredbe, skupaj z veliko večino držav članic pa nasprotuje, da bi se področje davkov urejalo v tej uredbi, saj meni, da je pravna podlaga, po kateri se sprejema, neskladna z zahtevami glede pravne podlage in postopka odločanja, ki sta določena za davčna vprašanja, čeravno se vsebinsko s predlogom strinja. Ob tem je treba seveda dodati, da je določanje metodologije in višina omrežnine v pristojnosti Agencije za energijo.

Ministri bodo nato v okviru nezakonodajnih aktivnosti najprej izmenjali mnenja o pripravljenosti za zimo in dolgoročnem zagotavljanju varne oskrbe z energijo. Republika Slovenija za zdaj nima večjih težav pri dobavi energentov, največji izziv pa ostajajo visoke cene. Slovenija podpira nadaljnje diplomatske napore za ponovno odprtje Hormuške ožine in izpostavlja, da lahko le z usklajenim pristopom v EU učinkovito omejimo posledice morebitnih resnejših motenj v oskrbi, okrepimo zanesljivost oskrbe ter zmanjšamo izpostavljenost prihodnjim geopolitičnim in cenovnim pretresom. Slovenija zato podpira nadaljnjo dizefikacijo virov in dobavnih poti oskrbe. Ob tem je treba vzdrževati dobre odnose s partnerskimi državami. Ob kratkoročnih ukrepih za blaženje visokih cen je pomembno hkrati vlagati tudi v dolgoročne strukturne rešitve, katerih cilj je znižanje odvisnosti od uvoženih goriv. Tehnološko nevtralni prehod na čiste domače vire energije, podkrepljen z ukrepi energetske učinkovitosti in elektrifikacije mora pri tem ostati ključno vodilo za nadaljnje dolgoročne ukrepe.

Ministri bodo nato nadaljevali razpravo o podnebno-energetskem okviru po letu 2030, pri čemer naj bi se osredotočili predvsem na potrebne sektorske in podrobnejše cilje, medtem ko naj ne bi bilo razprave o krovnih ciljih. Republika Slovenija poudarja pomen jasnih ciljev, politik in ukrepov na energetskem področju tudi po letu 2030, pri čemer je treba zagotoviti enostaven in pregleden sistem ciljev. Do zaključka priprave vladnega gradiva je bila pod točko razno znana le informacija komisije, pri kateri bo komisar J¸rgensen predstavil zadnje stanje na področju poenostavljanja predpisov ter njihovega izvajanja na področju energetike in stanovanjskih zadev. V okviru ministrskega kosila bodo ministri opravili tudi razpravo o pospeđitvi investicij, potrebnih za energetski prehod.

Tako, to je na kratko. Se veselim vaših vprašanj.