Hvala, državnemu sekretarju, za pojasnilo glede stališča Vlade. Sedaj pa sprašujem ali želi kdo od članic in članov odbora razpravljati o mnenju Zakonodajno-pravne službe k zahtevi za oceno ustavnosti? Če ne, se bom k razpravi prijavil sam.

Torej, kar se tiče tega mnenja, da v bistvu zahteva ni utemeljena in da to mnenje dejansko, jaz mislim pa, da temu ni tako. Zdaj, zakaj? Torej, če se točim na to 6. točko, ki je podano temu mnenju je predvsem govora glede nadaljnjega urejanja, torej upravljanja vodovodnega omrežja oziroma oskrbe s pitno vodo. Zdaj, po tem zakonu in pa tudi po zakonu, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu, torej o gospodarskih javnih službah s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanju te, čiščenju odpadne vode se odpravlja sistem koncesij. Torej nekatere občine imajo to urejeno tako, da določenim komunalnim podjetjem, ki so v zasebni lasti, podeli koncesijo in potem to podjetje upravlja z vodovodnim omrežjem. Zdaj, res je, da imamo državljani in državljanke po Ustavi, torej vsi, pravico do oskrbe s pitno vodo, vendar menim, da pa upravljanje, torej na podlagi koncesij ni tako slabo. In zakaj? Jaz lahko povem, torej iz lastne občine, mi imamo že 30 let urejen sistem oskrbe s pitno vodo, kjer to zelo dobro funkcionira. Torej, komunalno podjetje v zasebni lasti dobi koncesijo in to komunalno podjetje ima torej ves potreben kader, ima potrebno mehanizacijo, vse, kar je pač potrebno. In tudi cena glede tega pitne vode ni nič drugačna. Kajti, dejansko komunalno podjetje pripravi elaborat, ki ga potem seveda ceno določi občinski svet oskrbe s pitno vodo zdaj, ali ta predvideno ceno, ki jo komunalno podjetje predlaga, lahko tudi zavrne ali pa pač sprejme in pa tudi komunalno podjetje pripravi poročilo o delovanju, ki ga prav tako občinski svet sprejme. To kar se je, pa predvideva torej na podlagi tudi tega Zakona o gospodarskih javnih službah in to, kar je to, da se pa to ukine in se to prenese zgolj na podjetje v občinski lasti ali pa na režijski obrat pa predstavlja veliko težavo za občino. Zdaj si pa vi malo predstavljate, kako je to problem? Zdaj bo dejansko morala občina ustanoviti komunalno podjetje ali pa pač režijski obrat in zagotavljati najprej kader, ki ga veste, kako je s kadrom, kadar danes ni več tako na razpolago, da lahko dobiš in tudi vse potrebno za mehanizacijo in vse potrebno, da lahko z vodovodnim omrežjem opravljaš. Torej od težkih bagerjev, da lahko karkoli ukrepaš pri sanaciji ali karkoli pri upravljanju, do vseh ostalih zadev, orodij in vsega, kar pač potrebujejo za to. In to bo za občine velika težava. Da pa je komunalno podjetje v občinski lasti pa ne pomeni sto odstotno zagotavljanje oskrbe s pitno vodo. To je recimo dober primer, pokazatelj v praksi je primer iz Občine Ljutomer. Tam je osem občin, je bilo komunalno podjetje v lasti osmih občin, ki je šlo v stečaj - podjetje je šlo v stečaj. Zdaj pa mi vi poveste, kako se lahko na ta način zagotavlja oskrbo s pitno vodo? Sicer se je, potem ustanovilo novo podjetje, ampak spet je bila težava, ker ni kar tako enostavno iz podjetja, ki je šlo v stečaj, prenesti na novo podjetje, kajti to podjetje v stečaju. Torej stečajni upravitelj določa, treba, najprej je treba poplačati upnike in tako naprej. Ni kar tako enostavno prenesti kader in opremo. Ki je v stečajni masi, potem na novo podjetje. In tudi pri tem novem podjetju je spet med občinami, kako se bo to financiralo in kako se bo to zagotavljalo. Torej, ta zagotovilo, da če bo občina vodovodnim omrežjem upravljala z režijskimi obrati ali pa z javnim podjetjem, ne zagotavlja ustavne pravice oskrbe s pitno vodo. Plus tega je še drugi problem. Če imate vi režijski obrat ali pa javno podjetje, morate plačati kader po sistemu javnih plač. Komunalno podjetje v zasebni lasti lahko delavca plača tako kot ga privat, gospodarstvo ga lahko nagradi, lahko ga bolje plača kot občina, zaposlena v režijskem obratu ali pa v javnem podjetju. Torej, spet bo problem ta, dobiti kader, kako prenesti kader iz zasebnih podjetij v javno, v javno podjetje. Zato jaz osebno, pa tudi mi smo se dogovorili, mi tega mnenja Zakonodajno-pravne službe, da to ni proti Ustavi, ne podpiramo. Kajti ne, torej, jaz mislim, da je, da je občina Kostanjevica na Krki imela tu prav. Torej, lokalna skupnost se naj odloči na podlagi, kako bo to pitno vodo zagotavljala, da pa je to na podlagi koncesij pa ni nič slabega. Zdaj, dejansko to, kar je bilo v prejšnjem mandatu, se je tako ali tako delalo vse proti koncesijam. Ni bilo dobro, če je koncesija v zdravstvu, pa ni dobro, če je pač koncesija tudi v tej zadevi. Ampak ne, če je neka koncesija, ne pomeni, da je to tako slabo, ampak še vedno to pač to podjetje, ki pač upravlja s pitno vodo še ne pomeni, da pa tudi ustvarja dobiček, saj pač dobiček ustvarjajo po navadi ta podjetja iz drugih drugih dejavnosti, ki jih imajo še zraven tega, oskrbe s pitno vodo. Tako, da jaz osebno tega mnenja, da to ni, da ni v skladu z Ustavo oziroma da je to neutemeljeno ne podpiram, mislim pa, da je prav, da se eno Ustavno sodišče ugotovi ali pa da mogoče je karkoli v nasprotju s tem, in tudi pozivam, da se tudi ta Zakon o gospodarskih javnih službah popravi in zagotovi občina še naprej, da imajo torej urejeno tudi preko koncesij.

Kolega Šega se prijavi k besedi, izvoli.