Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 3. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih s seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.
Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 3. izredne seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 22. aprila 2026, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli.
Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 63 poslank in poslancev, za je glasovalo 62, nihče proti.
Za je glasovalo 62.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 3. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah Zakona o prispevkih za socialno varnost v okviru skrajšanega postopka.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Luko Mescem.
Predlog zakona je na 1. nujni seji 22. aprila 2026 obravnaval Skupni odbor kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Resni.ca, zanjo gospa Katja Kokot.
Izvoli.
18.42
Katja Kokot (PS Resni.ca): Spoštovani!
Poslanska skupina Resni.ca Predloga zakona o spremembah Zakona o prispevkih za socialno varnost ne more podpreti.
Na prvi pogled se ta zakon predstavlja kot odprava obveznega zdravstvenega prispevka, toda v resnici ne gre za razbremenitev ljudi, ampak za prenos istega bremena v drugo obliko. Iz 1. in 2. člena jasno izhaja, da se enotna dajatev nadomešča z višjimi prispevnimi stopnjami za zaposlene, delodajalce, upokojence in tudi kmete. Torej ne govorimo o reformi, ampak o drugačni tehniki pobiranja denarja.
Drugi problem je, da je zakon pravno in sistemsko slabo pripravljen. Zakonodajno-pravna služba je izrecno opozorila, da je utemeljitev predlagane rešitve v pomembnem delu pomanjkljiva, da niso opravljene ustrezne analize učinkov na različne skupine zavezancev in da bi bilo treba rešitev celovito presojati tudi z vidika načela enakosti, socialne države, sorazmernosti in pravice do zdravstvenega varstva.
Še več, opozorila je tudi, da predlog ne spreminja vseh določb, ki se v pravnem redu navezujejo na obvezni zdravstveni prispevek, zaradi česar nastaja neskladje v pravnem redu.
Tretji problem je vsebinski. Če je obvezni zdravstveni prispevek res nepravičen, to še ne pomeni, da je dobra vsaka alternativa. Tudi po našem mnenju zdravstva ni mogoče urejati tako, da se vedno znova dodatno obremenjuje delo, pokojnine in gospodarstvo, medtem ko se država izogiba resni reformi sistema, racionalizaciji porabe in odpravi neučinkovitosti.
Zato je naše stališče jasno. Ta zakon ni dovolj dobro premišljen, ni dovolj usklajen in ni pripravljen na način, ki bi vzbujal zaupanje. Ne rešuje problema tam, kjer ta v resnici nastaja, ampak znova posega predvsem v žep državljanov. Zato Poslanska skupina Resni.ca tega zakona ne more podpreti.
Hvala.