Govor

Najlepša hvala, dr. Ostrc.

Gospa Tina Brecelj za Poslansko skupino Levica Vesna.

11.28

Tina Brecelj (PS LV): Hvala lepa za besedo.

Spoštovani!

V Poslanski skupini Levica Vesna Predlogu sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije odločno nasprotujemo.

Že uvodoma velja izpostaviti očitno protislovje ravnanja nove koalicije. Na eni strani poslušamo poudarke o pomenu demokracije, sodelovanja in vključevanja ljudi v odločanje, na drugi strani pa se v trenutku, ko imajo državljanke in državljani možnost neposredno odločati o pomembnem vprašanju, referendum razglasi za problem. Referendum ni motnja demokracije, referendum je njeno bistvo. Je najneposrednejša oblika izvrševanja oblasti ljudstva, ki jo zagotavlja ustava.

Če so predlagatelji sklepa tako prepričani v kakovost interventnega zakona, kot ga sami imenujejo, se zastavlja preprosto vprašanje, zakaj se bojijo presoje ljudi, zakaj preprečiti referendum, če verjamete, da zakon uživa podporo državljank in državljanov. Predlagatelji sklepa svojo odločitev utemeljujejo s sklicevanjem na 90. člen Ustave, ki določa izjeme o dopustnosti referenduma, zlasti za zakone o davkih in za zakone, sprejete za izvrševanje proračuna. Ob tem navajajo tudi, da naj bi zakon odpravljal protiustavnost na področju človekovih pravic. Toda ključno vprašanje je, ali v konkretnem primeru sploh gre za zakon, ki po svoji vsebini ustreza tem izjemam, ali pa imamo opravka z njihovo zlorabo.

Pred nami je namreč tako imenovani omnibus zakon, zakon, ki združuje 11 nepovezanih področij. Mednje je umeščen tudi davčni sklop, očitno z namenom, da bi se celoten zakon izvzel iz možnosti referenduma. Takšna praksa pomeni zlorabo zakonodajne pristojnosti. Če bi sprejeli logiko, da zadostuje že posamezna določba o obvezni dajatvi za izključitev referenduma o celotnem zakonu, bi vsaka oblast lahko katerikoli zakon zaščitila pred voljo ljudi. To pa pomeni nevarno pot v postopno izpraznitev ustavne pravice do referenduma, temeljnega in ključnega instituta za izražanje volje ljudi. To torej ni tehnično vprašanje, to je vprašanje demokracije.

Namen ustavne izjeme iz 90. člena Ustave je jasen: zaščita stabilnosti javnih financ in preprečevanje referendumov o zakonih, ki neposredno urejajo davke, ali izvrševanje proračuna kot celote, ne pa omogočanje, da se v zakon z drugačno vsebino doda posamezna določba zgolj zato, da se ljudem odvzame pravica do odločanja. V konkretnem primeru dodatno izstopa napačen argument, da naj bi zakon, ki po oceni Fiskalnega sveta celo veča javnofinančni primanjkljaj na približno 900 milijonov evrov letno, ogrožal stabilnost javnih financ. Prej nasprotno. Referendum na ta zakon je pot, da se stabilnost javnih financ utrdi. Prav zato bi morala biti možnost neposrednega odločanja še toliko bolj varovana. Pomembno je tudi, da se referendum razpisuje o zakonu kot celoti. Sprejetje predlaganega sklepa bi tako onemogočilo odločanje tudi o tistih delih zakona, ki po svoji naravi sploh ne sodijo med ustavne izjeme. To pomeni neposredno krčenje demokratičnega prostora.

Zgodovina nas uči, da so poti omejevanja demokracije pogosto postopne, a zato nič manj nevarne. In vedno se začnejo z izjemami. Pravica do referenduma ni milost oblasti, je ustavna pravica ljudi, zato v Poslanski skupini Levica Vesna predloga sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma ne bomo podprli.

Hvala.