Govor

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 10. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestilo o odsotnih poslankah in poslancih s seje ter vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 10. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 26. maja 2026, s samim sklicem seje.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Predloga za širitev dnevnega reda nismo prejeli.

Državnemu zboru zato predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo torej na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da najprej preverijo delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Prekinjam glasovanje. Prekinjam sejo za 5 minut, nadaljujemo ob 11.08. / oglašanje iz dvorane/ Aha, zdaj dela? Okej, dajmo poskusiti še enkrat.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 81 poslancev, za je glasovalo 77, proti ni bil nihče.

Za je glasovalo 77.) (Proti nihče).

Ugotavljam, da je dnevni red 10. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

Predlog sklepa je na podlagi 21. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Ciglerjem Kraljem, Francem Križanom in Katjo Kokot.

Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predstavniku predlagatelja gospodu Ciglerju Kralju.

Kar izvolite.

11.04

Janez Cigler Kralj (PS NSi, SLS, FOKUS): Hvala, predsednik.

Kolegice in kolegi, spoštovani vsi, ki nas spremljate!

Razvojni zakon ureja vprašanja davkov ali obveznih dajatev v več kot polovici členov, več kot polovici svojih členov, 31 členih, lahko jih navedem kasneje. V teh navedenih členih prinaša spremembe ureditve dohodnine pri oddajanju premoženja v najem, novo ureditev zavezancev za dohodnino, ki davčno osnovo ugotavlja na podlagi normiranih odhodkov, zgornjo omejitev osnove za obračun vseh prispevkov za socialno varnost, najnižjo osnovo za obračun prispevkov za samozaposlene in kmete, odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, ter za upokojence, znižanje DDV na določene izdelke, začasni ukrep znižanja DDV na energente ter številne prehodne določbe, ki se nanašajo na navedeno vsebino.

Očitno je, da je pretežna in bistvena vsebina zakona urejanje davkov oziroma drugih obveznih dajatev. Ni odveč pripomniti, da seveda v smer razbremenitve ljudi, ne obremenitve, ampak razbremenitve. 90. člen Ustave Republike Slovenije določa, referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, o davkih in drugih obveznih dajatvah. Referenduma o tem zakonu torej ne prepovedujemo mi predlagatelji, ampak ga prepoveduje ustava sama. Če tega sklepa ne sprejmemo, kolegice in kolegi, trdim, da kršimo lastno ustavo. To je povsem jasno.

Da je v zvezi s presojo pogojev iz druge alineje drugega odstavka 90. člena Ustave bistveno, ali zakon v precejšnjem delu ureja davke oziroma druge obvezne dajatve, je pojasnil prof. dr. Rajko Pirnat s Katedre za upravno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Glede vprašanja jasnosti nedopustnosti referenduma o razvojnem zakonu je potrdil, da je dikcija Ustave v drugi alineji drugega odstavka 90. člena nedvoumna in da je ta jasno opredeljena v besedilu z zakoni o davkih in drugih javnih dajatvah. V nadaljevanju je poudaril, da ta zakon v precejšnjem delu ureja davke in druge javne dajatve, tako da si jaz težko predstavljam, skupaj z ostalimi podpisniki in predlagatelji, razlago, po kateri bi bil referendum na ta naš razvojni zakon dopusten. Resnično si težko to predstavljamo.

Podobno tudi nekdanji predsednik Ustavnega sodišča prof. dr. Ernest Petrič ugotavlja, da iz ustave jasno izhaja, da referenduma o davčnih obveznostih ne sme biti. Ob tem je pojasnil, v konkretnem primeru razvojnega zakona, ki vsebuje zgolj določbe o davkih, bi bilo zelo veliko pravno tveganje, če bi se pri posameznih odločitvah o dopustnosti referenduma začelo iskati delne rešitve, v smislu za 3. člen je referendum dopusten, za 5. pa ni dopusten. Tudi iz potrebe po pravni sigurnosti je njegovo stališče, torej stališče prof. dr. Ernesta Petriča, da referendum o tem zakonu ni dopusten.

Nasprotniki razvojnega zakona pogosto trdijo, da bo zakon prinesel milijardo davčnega izpada, torej je povsem jasno že po njihovih očitkih, ki seveda ne držijo, da gre za zakon o davkih in prispevkih. Oni to potrjujejo s svojimi očitki. Če gre za zakon o davkih in prispevkih, pa po ustavi referendum seveda o njem ni dopusten. Kdor bi dopustil referendumu o zakonu o davkih, bi kršil ustavo.

Glede navedb, da zakon prinaša tudi nekaj drugih rešitev, ki niso neposredno povezane z davki, naj spomnim, da je Ustavno sodišče z zadnjo tovrstno odločbo prepovedalo referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi Urške Klakočar Zupančič. Zakon je vseboval številne rešitve, ki niso odpravljale protiustavnosti in niso imele z njo nobene zveze. Na primer možnost 30 poslancev, da blokirajo ustanovitev preiskave, nima nobene zveze z načelom neodvisnosti sodnikov in tožilcev. Kljub temu o teh rešitvah državljani niso smeli odločati na referendumu. Tako je vzpostavilo novo prakso bolj ohlapne razlage določb, glede izpolnjenosti pogojev za določitev ali odločitev o nedopustnosti zakonodajnega referenduma, po kateri je za prepoved referenduma relevantna zgolj pretežna vsebina zakona.

Ker se s tem zakonom pretežno ureja davke in druge obvezne dajatve ter se odpravlja tudi nekatere protiustavnosti, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče, ustava referenduma o tem zakonu seveda ne dopušča.