Najlepša hvala, gospod Ocvirk.

Luka Goršek za Poslansko skupino SD.

Izvolite.

12.35

Luka Goršek (PS SD): Spoštovani predsedujoči, spoštovane kolegice in kolegi.

Obnovitev migracijske politike Evropske unije a priori ne nasprotujemo. Jasno je, da sedanji sistem v številnih pogledih ne deluje več ustrezno in da so določene spremembe potrebne.

Evropska unija se že dlje časa sooča z izzivi pri upravljanju migracijskih tokov, zagotavljanju učinkovitega azilnega sistema in preprečevanju zlorab obstoječih postopkov, zato razumemo prizadevanja za oblikovanje bolj usklajenega in operativnega evropskega okvira.

Kljub temu pa je uredba Eurodac eden najbolj problematičnih delov celotnega evropskega migracijskega pakta. Govorimo o zakonodaji, ki državam omogoča bistveno širše zbiranje, hrambo in obdelavo osebnih podatkov migrantov, prosilcev za mednarodno zaščito ter drugih državljanov tretjih držav. Sistem, ki je bil prvotno namenjen predvsem ugotavljanju odgovornosti za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito, se širi tudi na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

Predlog zakona pred nami vzpostavlja nacionalno pravno podlago za izvajanje uredbe in določa pristojnosti slovenskih organov pri odvzemu, shranjevanju in posredovanju biometričnih podatkov v centralni sistem Eurodac.

Policija bo pristojna za zbiranje biometričnih in drugih osebnih podatkov oseb, prejetih pri nezakonitem prehodu meja, oseb, ki nezakonito prebivajo v Republiki Sloveniji, prosilcev za mednarodno zaščito ter oseb, izkrcanih po operacijah iskanja in reševanja na morju.

Predlog določa tudi vzpostavitev začasnih nacionalnih evidenc in načina prenosa podatkov med slovenskimi organi ter centralnim evropskim sistemom.

Največ pomislekov vzbuja dejstvo, da nova ureditev dodatno širi obseg biometričnega nadzora nad migranti in prosilci za mednarodno zaščito. Eden najbolj spornih ukrepov na ravni evropske zakonodaje je znižanje starostne meje za odvzem prstnih odtisov otrokom iz 14 na 6 let. To pomeni, da bodo biometrični podatki sistematično zbirani tudi pri zelo majhnih otrocih. Takšna ureditev odpira resna vprašanja sorazmernosti ukrepov zaščite zasebnosti in varstva temeljnih človekovih pravic, zlasti pravic otrok.

Socialni demokrati menimo, da mora biti vsak poseg države v človekove pravice sorazmeren in podprt, jasno, z izkazanim javnim interesom. Standardom morajo zadostiti tako evropske kot nacionalne politike. Pri obsežnem zbiranju biometričnih podatkov posebej ranljivih skupin prebivalstva ostajajo odprta vprašanja, ali so vsi predvideni posegi res nujni in ali so vzpostavljena zadostna varovala pred morebitnimi zlorabami.

Hkrati se zavedamo, da predlog zakona o pomembnem delu ne predstavlja samostojne politične odločitve Republike Slovenije, temveč predvsem prenos oziroma izvedbo neposredno veljavne evropske uredbe. Države članice imajo pri njenem izvajanju omejen manevrski prostor, zato tudi nacionalni zakon v veliki meri ureja predvsem tehnične in organizacijske vidike izvajanja sistema Eurodac ter določa pristojnosti posameznih organov.

Socialni demokrati ne želimo nasprotovati vzpostavitvi skupnega evropskega sistema, ki naj bi prispeval k boljšemu upravljanju migracij in učinkovitejšemu delovanju azilnih postopkov, obenem pa ne moremo prezreti resnih pomislekov glede širjenja, zbiranja in obdelave biometričnih podatkov ter posegov v zasebnost in druge temeljne pravice posameznikov in posameznic.

Prav zato, ker pri vsakem posegu v človekove pravice in temeljne svoboščine zagovarjamo stroge standarde nujnosti, sorazmernosti in jasnega javnega interesa, enako dosledno ravnamo tudi pri drugih vprašanjih demokratičnih pravic. Socialni demokrati smo zato odločno nasprotovali odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. Menimo, da predlagatelji niso uspeli prepričljivo utemeljiti, kakšen problem sploh rešujejo, saj želijo po več kot 20 letih veljavne ureditve omejiti eno od temeljnih demokratičnih pravic ljudem, ki v Sloveniji živijo, delajo, plačujejo davke in pomembno prispevajo k razvoju lokalne skupnosti.

Ker ocenjujemo, da gre za resen poseg v ustavno varovane pravice, smo Socialni demokrati že pripravili pobudo za oceno ustavnosti zakona. Če bodo za to izpolnjeni pravni pogoji, bomo pobudo vložili na Ustavno sodišče Republike Slovenije.

Socialni demokrati bomo tudi v prihodnje zagovarjali migracijske in varnostne politike, ki bodo učinkovite, vendar hkrati skladne z načeli pravne države, s spoštovanjem človekovih pravic in varstvom dostojanstva vsakega posameznika in posameznice.

Prav zato predlogu zakona ne bomo nasprotovali.

Hvala.