Najlepša hvala, gospa Vonta.

Gospod Aleš Hojs za Poslansko skupino SDS.

Izvolite.

12.26

Aleš Hojs (PS SDS): Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice, kolegi!

Evropska komisija je leta 2020 predstavila Pakt o migracijah in azilu, ki ga je takrat sestavljalo pet zakonodajnih predlogov in nekaj priporočil. Že takoj po predstavitvi se je pokazalo, da predlog ne more dobiti zadostne podpore, saj je na široko odpiral vrata migracijam.

Slovenija je v tistem času, torej v času tretje Janševe vlade, sporočila, da tak predlog pakta ni sprejemljiv. Celo več, v času našega predsedovanja v drugi polovici leta 2021 smo komisiji jasno sporočili, da takega predloga niti na dnevni red ne bomo dali, kaj šele, da bi ga sprejeli.

Evropska komisija je bila tako primorana predlog spreminjati do te mere, da je ta s kompromisi postal sprejemljiv za večino, ki je zagotovila sprejetje pakta.

Postopki usklajevanja in sprejemanja novega predloga so se izvajali v času Golobove vlade, ki ji je potrebno priznati, da je vsaj deloma uspela zaostriti predhodne pogoje. Tako novi predlog vsebuje namesto petih kar devet zakonodajnih predlogov, pri čemer so bistvene spremembe na treh ključnih področjih.

Prvo področje je solidarnost. Predlog iz leta 2020, ki je predvideval obvezno relokacijo migrantov, torej premeščanje v države brez njihovega soglasja, se je spremenil tako, da ta ni več obvezna in da namesto sprejemov migrantov, država članica lahko to nadomesti s finančnimi prispevki ali drugimi oblikami pomoči.

Drugo so mejni postopki; v prvotnem predlogu so hitre postopke na mejah, ki so dejansko bili prava vaba za migrante, nadomestili z obvezno registracijo, preverjanjem imunitete, zdravniškimi in varnostnimi pregledi in tudi postopki, ki jih v nacionalno zakonodajo sprejemamo danes.

In tretjič, krizne razmere. Iz izkušenj migrantske krize iz leta 2015, 2016 prvotni predlog ni povzel nikakršnih dobrih praks držav članic, predvsem pa ni v ničemer zagotavljal solidarnostnega principa tistih držav, ki niso na zunanjih schengenskih mejah. Ta manko je bil v novem predlogu odpravljen in vnesen je vsaj delni princip solidarnosti.

Novi, spremenjeni pakt je bil tako sprejet leta 2024, maja 2024. A če je Golobova vlada na EU parketu delovala skladno z interesi zaostritve migrantske politike, se zdi, da je doma uveljavljala staro politiko odprtih vrat, ki je dolgoletna mantra nekdanje nadkoalicijske stranke Levice.

Kako drugače si je mogoče razložiti dejstvo, da je zakonodajni predlog, ki je danes pred nami in obsega zgolj obdelavo, hrambo in posredovanje biometričnih podatkov v sistem Eurodac in obsega zgolj šest členov na zgolj dveh A4 straneh, posredovan v sprejetje po roku, ko bi se že moral izvajati, in kar dve leti po tem, ko bi že lahko bil sprejet.

Kot so pojasnili predstavniki ministrstva, celo direktor Direktorata za migracije, so dve leti neuspešno prosili ministra – dva sta bila v tem času iz vrst Gibanja Svoboda –, da naj se zakonski predlog posreduje v sprejetje, kot da bi namerno politično zaustavljali implementacijo pakta, ki zaostruje migrantski turizem. Ena politika doma in druga politika v tujini.

Zato je danes potrebno poudariti, da veseli takojšen, hiter odziv novega vodstva ministrstva, ki je predlog nemudoma posredovalo v naše sprejetje ter tako zagotovilo, da se omogoči delo slovenske policije, ki za izvajanje tega dela pakta zakonsko podlago, ki jo danes sprejemamo, nujno potrebuje.

Ker gre za zakon, ki zgolj ureja podlago za izvajanje že pripravljenih tehnoloških rešitev, vsaj tako je bilo zagotovljeno s strani pristojnih, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zakon podpiramo ter s tem omogočamo takojšnje izvajanje le-tega.

To izvajanje bo prispevalo k učinkovitejšemu delovanju azilnega sistema in celotnega sistema interoperabilnosti na področju upravljanja meja in vizumov ter policijskega in pravosodnega sodelovanja azila in migracij tako pri nas kot na ravni Evropske unije.

Hvala.