Hvala.

Naslednja je Poslanska skupina Svoboda in Robert Janev zanjo.

Izvolite.

14.25

Robert Janev (PS Svoboda): Predsedujoča, spoštovane in spoštovani!

Zoisove štipendije so eden najpomembnejših državnih instrumentov za spodbujanje nadarjenosti, znanja, raziskovanja, ustvarjalnosti in odličnosti mladih, zato je vprašanje, katere dosežke bo država priznala kot izjemne in pod kakšnimi pogoji, izjemno pomembno. Gre namreč za odločitev o tem, kaj kot družba pri mladih spodbujamo, priznavamo in nagrajujemo.

V Poslanski skupini Svoboda razumemo problem, ki ga želi predlagatelj rešiti. Veljavna ureditev priznanja, dosežka na državnem tekmovanju veže tudi na to, ali je bilo tekmovanje sofinancirano iz javnih sredstev. Dijak ali študent na način financiranja tekmovanja nima nobenega vpliva, lahko doseže vrhunski rezultat na strokovno zahtevnem tekmovanju, pa se njegov dosežek zaradi načina financiranja ne upošteva.

Da pri uporabi tega kriterija obstajajo težave, kaže tudi sodna praksa. Vrhovno sodišče je že leta 2026 dopustilo revizijo v več zadevah, v katerih je bilo osrednje vprašanje prav to, ali posamezno tekmovanje izpolnjuje zakonski pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev. Zato ne trdimo, da je veljavna ureditev idealna ali da kriterija javnega sofinanciranja ni mogoče spremeniti, a vprašanje je, kako ga spremeniti.

Odprava problematičnega kriterija sama po sebi še ne zagotavlja boljše ureditve. Potrebujemo sistem, v katerem je vnaprej jasno, katera tekmovanja so dovolj kakovostna, zahtevna, strokovno vodena in primerljiva, da lahko dosežek na njih pomeni izjemen dosežek. Pravila morajo biti zagotovljena enaka za vse, transparentnost postopka, primerljivost zahtevnosti tekmovanja ter preverljivost standarda za podeljevanje priznanja prav tako.

Če zakon hkrati ne določi jasnih kriterijev in meril, se objektivni, čeprav očitno problematični finančni kriterij nadomesti z odločitvijo ministra oziroma ministrstva, po katerih merilih bo ministrstvo izbiralo, kdo bo strokovno presojal kakovost posameznega tekmovanja, kako bo zagotovljena primerljivost med različnimi področji in predvsem, kakšne bodo zakonske varovalke pred arbitrarnim odločanjem.

Največja nevarnost, ki jo vidimo v Svobodi, je, da bo prišlo do inflacije števila Zoisovih štipendij in s tem do razvrednotenja te oblike spodbujanja najbolj nadarjenih dijakov in študentov.

Če bo ministrstvo s pravilnikom zasledovalo cilj, da bi število Zoisovih štipendij ostalo na podobnem nivoju kot danes, lahko pride do ohranjanja velikega števila sodnih sporov ali celo njihovega povečevanja. Seznam priznanih tekmovanj namreč ne vpliva samo na posamezno odločbo o Zoisovi štipendiji, posredno vpliva tudi na sam šolski prostor, šole, učitelji, mentorji, učenci in starši bodo, razumljivo, več pozornosti namenjali tekmovanjem, katerih dosežki štejejo pri pridobivanju Zoisove štipendije. Prav zato bi morala biti merila čim bolj objektivna in stabilna.

Ministrstvo zagotavlja, da črtanje navedbe interesnih tekmovanj iz zakona, ki so bila leta 2023 izrecno vključena vanj, ne bo imelo vpliva na priznanje njihovih dosežkov. Močno upamo, da to drži. Sem sodijo zelo raznolika področja znanja in spretnosti, od tujih jezikov, programiranja, računalništva, logike, zgodovine, fizike, kemije in matematike do tehnično usmerjenih tekmovanj in FLL, First Lego League. Ta tekmovanja vključujejo veliko tega, kar v današnji dobi umetne inteligence mladi potrebujejo, da bodo lahko uspevali. Spodbujajo namreč spretnosti in znanja, ki jih v formalnem učnem procesu ni vedno mogoče razvijati v enaki meri.

Zoisova štipendija tudi ni zgolj denarni prejemek, je priznanje države mlademu človeku, da njegovo znanje, raziskovalno delo, ustvarjalnost ali drugi izjemen dosežek predstavljajo nekaj, kar želimo kot družba še posebej spodbujati. Zato mora biti sistem dovolj širok, da prepozna različne oblike odličnosti in hkrati dovolj strog, da ohrani vrednost Zoisove štipendije. Merila morajo biti jasna, strokovna, primerljiva in vnaprej določena. Sprememba sistema je lahko smiselna, vendar samo, če problematičen kriterij nadomestimo z boljšo ureditvijo, ki ključno vprašanje prepušča naknadnemu izboru ministrstva.

Zaradi vseh navedenih pomislekov ter dejstva, da novela odpira več vprašanj kot jih rešuje, obenem pa Ministrstvu za izobraževanje daje široko diskrecijsko pravico, je v Poslanski skupini Svoboda ne bomo podprli, hkrati ji tudi ne bomo nasprotovali.

Hvala.