Hvala.

Skladno z določbo desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora Državni zbor o odločitvi kolegija odloči brez razprave in obrazložitve glasu.

Prehajamo na odločanje.

Državnemu zboru predlagam, da odloči o naslednjem sklepu: Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, EPA 188-X, se obravnava po nujnem postopku.

Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.

Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 48 poslank in poslancev, proti pa jih je bilo 31.

Za je glasovalo 48.) (Prosti 31.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato bo državni zbor navedeni predlog zakona obravnaval po nujnem postopku.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah Zakona o štipendiranju v okviru skrajšanega postopka.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku vlade, gospodu Štefanu Kušarju, državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport.

Izvolite.

14.01

Štefan Kušar (državni sekretar, pristojen za področje dela): Spoštovana gospa predsednica, predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci!

Danes obravnavate v okviru te seje Predlog zakona o spremembah Zakona o štipendiranju, ki ga je matično delovno telo, se pravi Odbor za gospodarstvo, delo in šport, na svoji seji že podprlo, skupaj s pripadajočim vladnim amandmajem, ki je odpravil določene pomisleke, izražene v mnenju Zakonodajno-pravne službe.

Z zakonom odpravljamo upravno oviro, ki v zadnjih dveh letih po nepotrebnem otežuje dodeljevanje Zoisovih štipendij našim najbolj nadarjenim dijakom in študentom.

Naj na kratko ponovim v čem je težava veljavne ureditve. Novela iz leta 2023 je uvedla pogoj, da morajo biti vsa tekmovanja, na katerem dijak ali študent doseže izjemni dosežek, sofinancirana iz javnih sredstev, pri selekcijskih in interesnih tekmovanjih celo iz javnih sredstev ministrstva, pristojnega za izobraževanje. S tem se je težišče presoje nadarjenosti in uspešnosti mladega človeka, ki se izobražuje, premaknilo na napačno mesto. Se pravi, iz znanja, raziskovanja in ustvarjalnosti mladega človeka na status in ravnanje organizatorja tekmovanja, torej na neko okoliščino, na katero tekmovalec sam po sebi nima nobenega vpliva in z njo niti pogosto ni seznanjen. Posledice so težko sprejemljive. Enako nadarjena mladostnika z enakim rezultatom na kvalitativno primerljivem tekmovanju sta lahko obravnavana povsem različno le zaradi načina financiranja tekmovanja. To je v neskladju z ustavno pravico do enakosti pred zakonom in posega v upravičena pričakovanja mladih.

Rezultat je v tem trenutku 270 odprtih postopkov, od tega 170 upravnih in sto sodnih, pri čemer se je pripad pritožb povečal za 35 % v letu 2023 na podlagi prej omenjene spremembe novele ter 45 % v letu 2024. Torej uvedba pogoja, da se lahko upošteva samo tekmovanja, ki so financirana iz javnih sredstev, ni prinesla večje preglednosti ali enakih možnosti, predvsem pa ne pravične obravnave. In za vsako od teh 270 odprtih zadev stoji mlad človek, ki namesto odgovora čaka v negotovosti.

Predlagana rešitev je preprosta in ciljna: črtamo pogoje sofinanciranja iz javnih sredstev in Zoisovo štipendijo znova vežemo izključno na kakovost samega dosežka po vseh ostalih merilih in kriterijih, ki tudi sedaj veljajo po zakonu ali pravilniku o sofinanciranju iz Zoisovih štipendij.

Hkrati izenačimo obravnavo domačih in mednarodnih tekmovanj.

Predlog dopolnjuje tudi amandma k 3. členu, ki natančneje ureja prehodni režim, in sicer odprti še nepravnomočni upravni in sodni postopki se dokončajo po spremenjenem prvem odstavku 24. člena zakona. Se pravi, v postopkih za šolsko leto oziroma študijsko leto 2026/27 in vsa prejšnja leta, ki še niso pravnomočno končani, pa se kot izjemni dosežek upošteva tudi dosežek, dosežen na državni stopnji selekcijskega ali interesnega tekmovanja, če je bilo to v veljavnem javnem razpisu določeno kot ustrezno, in pri tem se točke določijo po lestvici, ki veljajo za tisto šolsko oziroma študijsko leto.

Dovolite, da se odzovem tudi na osrednji pomislek iz razprave na odboru in pa na komisiji Državnega sveta, ki so jo izrazili tudi deležniki, se pravi Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije, in sicer da se s črtanjem pogoja javnega financiranja odpravljajo merila, po katerih bi bilo mogoče presoditi, ali je tekmovanje kakovostno. Ta trditev preprosto ne drži. Zakon o štipendiranju in Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij skupaj vsebujeta več kot 25 različnih meril in kriterijev, po katerih se presoja, katero tekmovanje sploh šteje za izjemni dosežek in koliko točk prejme sam vlagatelj.

Naj naštejem le nekatere. Tekmovanje mora imeti javno objavljen akt organizatorja. Zlata in srebrna priznanja lahko prejme največ 60 % tekmovalcev. Tekmovanje mora biti organizirano v vsaj dveh stopnjah, se pravi, uvrstitev na državno raven je mogoča le na podlagi rezultata na predhodni stopnji. Tekmovanje mora biti ustaljeno, večletno izvajanje. Mednarodno tekmovanje mora izpolniti še dodatne pogoje glede števila sodelujočih držav in strokovne komisije. In k temu pridejo večstopenjsko točkovanje dosežkov in merila razvrščanja vlog. Vsa ta merila ostajajo tudi po spremembi zakona v veljavi.

Odpade natanko eno in edino, in sicer tisto, na katero tekmovalec nima vpliva: pogoj javnega sofinanciranja.

Kakovost tekmovanja torej najprej presojamo, in to po jasnih vsebinskih merilih. / znak za konec razprave/ Ali lahko dokončam ali imam omejitev časa?

Potem dovolite samo, da še v dveh stavkih zaključim. Interesna tekmovanja, čeprav jih v zakonu po novem ne bo več izrecno naštetih, bodo še vedno ostala v pravilniku in jih bomo upoštevali. V 15-dnevnem roku bomo na obeh ministrstvih, se pravi našem in za izobraževanje, sprejeli pravilnik. Finančnih posledic ni.

Tako da spoštovane poslanke in poslanci, mi menimo, da s tem zakonom popravljamo krivico do naših najboljših dijakov in študentov, razbremenjujemo javno upravo in pravosodje ter jasno sporočamo, da v Sloveniji nagrajujemo znanje in trud, ne pa administrativnih naključij.

Hvala lepa.