Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 26. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih s seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 26. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 15. septembra2026, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 68. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje, poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 82 poslank in poslancev, proti ni bil nihče.

Za je glasovalo 82.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 26. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 2. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Zahteve skupine poslank in poslancev, da Državni zbor odloči o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora, da se Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (ZSOKOK) obravnava po nujnem postopku.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 17. seji 24. avgusta 2026 sklenil, da se Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala obravnava po nujnem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim mag. Borutom Sajovicem zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi Kolegija.

Prehajamo na obravnavo te zahteve. Besedo dajem predstavnici vlagatelja zahteve Luciji Tacer Perlin za predstavitev zahteve.

Izvolite besedo.

13.54

Lucija Tacer Perlin (PS Svoboda): Hvala lepa, podpredsednica.

Spoštovani!

Danes bomo odločali o tem, ali je zakon, ki posega v organizacijo tožilstva, policije, sodstva in celo pravila kazenskega postopka, primeren za nujni zakonodajni postopek.

V Sloveniji imamo širši problem z zlorabo nujnega zakonodajnega postopka. Tudi v naši vladi smo ga kdaj uporabili, ko to ni bilo primerno, tukaj moramo imeti zdravo mero samokritičnosti. Ne glede na to pa je predvsem predlagatelj, Ministrstvo za pravosodje, praviloma zagovarjal načelo, da se zakoni, kadar zares niso nujni, obravnavajo po rednem postopku, ki omogoča dovolj časa za razpravo, vključevanje stroke in odpravljanje morebitnih napak. Pri zakonu o SKOK pa sploh ne gre več za vprašanje interpretacij, kaj je nujno in kaj ne. Gre za ravnanja. Ravnanja, s katerimi je trenutna vlada sama pokazala, da ne gre za nujno situacijo. In prav zato je ob ponovnem odločanju edino smiselno, da se zahteva po nujnem postopku zavrne in da zakon svojo pot nadaljuje po rednem zakonodajnem postopku.

Ponavadi, ko rečemo, da je nekaj nujno, mislimo, da se bo to obravnavalo kmalu, v nekaj dneh, morda v tednu dni, a v novi vladi se očitno lahko nujne stvari obravnavajo več kot en mesec po tem, ko so bile vložene v Državni zbor. Poglejmo časovnico. Zakon je bil vložen 17. julija. Kolegij predsednika Državnega zbora je odločal 24. avgusta, več kot en mesec kasneje. Očitno je kljub nujni situaciji še dovolj časa za poletni dopust. Toda problem ni samo v času. Posledica nepotrebnega nujnega postopka je predvsem bistveno manj časa za strokovno razpravo, za premislek in za odpravljanje sistemskih napak.

In zakaj je to pomembno, je zelo jasno pokazalo mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je odprla vrsto ustavnopravnih in sistemskih vprašanj. Pri 33. členu je šla celo tako daleč, da je izrecno zapisala, da bi bilo potrebno spremembo modela kazenskega postopka jasno in celovito urediti s spremembo Zakona o kazenskem postopku.

In prav tukaj pridemo do zelo zanimivega razvoja dogodkov. Ministrstvo za pravosodje za 23. september, to je naslednji teden, sklicuje večurni posvet stroke o prihodnosti kazenskega postopka. Iz vabila je razvidno, da želi v razpravo vključiti Ustavno sodišče, Vrhovno sodišče, Tožilstvo, Policijo in druge relevantne institucije. Razpravljali bodo prav o vprašanjih, ki so za učinkovit kazenski pregon bistvena. To je pravzaprav tisto, kar bi morali pri takih pomembnih spremembah početi.

Aktualnost teh vprašanj kaže tudi nedavni primer Sadka Zovka. Višje sodišče je septembra potrdilo izločitev ključnih dokazov, pridobljenih v okviru prikritih preiskovalnih ukrepov. Ta primer sam po sebi ne pove, kako mora biti ZKP spremenjen, jasno pa kaže, da vprašanja dokaznih standardov, prikritih preiskovalnih ukrepov in izločanje dokazov niso le akademska vprašanja, ampak odločilno vplivajo na najtežje kazenske postopke. Zato je pomembno vprašanje vrstnega reda reform. Najprej moramo temeljito strokovno in ustavno vzdržno urediti procesna pravila v ZKP, nato pa na podlagi tega presoditi, kako mora biti organizirana specializirana obravnava korupcije in organiziranega kriminala.

Pozdravljamo torej dejstvo, da je minister končno slišal naša opozorila in upošteval državotvoren nasvet opozicije. Pri urejanju kazenskega postopka, ki je temelj učinkovitega boja proti korupciji, je sicer z zamudo, a vendarle slišal naše pozive. Upamo, da bo slišal tudi današnje opozorilo. Če želi biti zvest svojim izjavam, ki jih je kot kandidat na zaslišanju dal glede spoštovanja ustave, spoštovanja stroke in pravne države, potem je pri zakonu o SKOK čas za ročno zavoro.

Predlog zakona prinaša politično podrejanje tožilstva. Povzročil bo nove zaostanke in resno ogrozil neodvisnost ter učinkovitost institucij, zadolženih za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Predvsem vlada je s svojimi ravnanji sama dokazala, da situacija ni nujna. Če več kot mesec dni po vložitvi zakona v Državni zbor šele obravnava zakon in še vedno obstaja čas za strokovni posvet, potem težko govorimo o okoliščinah, ki bi zahtevale nujni zakonodajni postopek.

Zato bomo ponovno glasovali proti, da se lahko odvija redni postopek in javna razprava, ki je še kako potrebna.

Hvala.