Govor

Peter Papež
3. redna seja
15. 9. 2026

Najlepša hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Spoštovani poslanke in poslanci, vsi prisotni!

Zdaj, po tej uvodni predstavitvi ne vem, ali govorimo o istem zakonu. Ker to ni zakon za bogate, če so za vas upokojenci, mladi, bogati, potem ne vem kako si to interpretiramo? Glede samega vpliva na javne finance, kot vsak zakon oziroma večina zakonov, ima tudi ta zakon vpliv na javne finance. Tega ne zanikamo, samo moramo pri tem zakonu povedati bistvo, to je zakon, ki je v korist ljudi in gospodarstva. Ljudem nič ne jemlje in zmanjšuje njihova bremena in jim pušča več njihovega denarja v žepih. In mislim, da je prav, da za izhodišče te razprave dejansko povemo kaj ta zakon pravzaprav prinaša oziroma kaj se bo zgodilo, če ta zakon ne bo začel veljati, pa poglejmo.

Prvič, upokojencev se ne bo ukinil prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ne bo možnosti, da posameznik, ki izpolni pogoje za starostno pokojnino, še naprej dela in hkrati prejema 100 odstotkov svoje starostne pokojnine. Ne bo posebne nižje stopnje za osnovna živila, od kruha do testenin. Ne bo nižjega davka za oddajanje premoženja v najem. Ne bo posebne obdavčitve za mlade za dolgoročni najem stanovanj. Samozaposleni in kmetje bodo imeli višje prispevke. Ne bo razvojne kapice. Ne bo nove ureditve za normirance prav tako vlada ne bo dobila novega inštrumenta, ki bi lahko začasno znižala DDV na elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in drva na devet pa pol odstotka. In seveda ne bo ukrepov s področja zdravstva, ki so v korist zdravstva in ljudi, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo. Tako da se še enkrat sprašujem, kaj je tukaj za bogate?

To je vsebina zakona. In ne razumem tistim, ki mu odločno nasprotujete. V bistvu, zakaj pa se postavlja vprašanje, kateremu od teh ukrepov pravzaprav nasprotujete? Nasprotujete, da se ukine prispevek za dolgotrajno oskrbo, da upokojenci dobijo več denarja, da bo nižja obdavčitev za stanovanja, da bodo normiranci lahko boljše delali. Ali v bistvu, da bo konkurenčno gospodarsko okolje. Ali nasprotujete temu, da bomo lahko v morebitnih novih šokih začasno znižali DDV za energente? Ali pravzaprav nasprotujete boljšim pogojem v zdravstvu? Tako, da to se na tem mestu sprašujem in verjamem, da boste skozi debato nam in tudi ljudem povedali kaj konkretno vas moti in kaj pravzaprav ta zakon jemlje? Ker ni dovolj samo reči, zakon ima javno finančne posledice, seveda jih ima, kot tudi večina drugih zakonov. Ne vem, ali vidim v samih nasprotnikom nekakšno zavist oziroma da bi ljudje živeli boljše, da je zdaj to problem v tej državi ali je problem, da je dejansko druga vlada? Tako da verjamem, da bomo to skozi razpravo razčistili.

Torej, če pa gledamo še glede javnih financ dejansko, kaj so javne finance. Država bo pobrala manj ali več, ampak država mora delati v korist ljudi, ker država dejansko ne živi od davčnih stopenj, ampak živi od gospodarstva in ljudi, ki ustvarjajo. In mi imamo v Sloveniji dejansko trenutno konkretne izzive. Imamo visoko obremenitev dela, premalo zasebnih investicij in tudi omejeno ponudbo, same delovne sile. Pa če gledamo dolgoročno, če želimo finančno stabilnost, financirati, pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, šolstvo, rabimo večjo produktivnost, več investicij in več kakovostnih delovnih mest, kar ta zakon, ki ni za bogate, tudi prinaša, ker je zakon za razvoj ljudi. Me pa moti ena zadeva oziroma tukaj se je zdaj pokazal tudi tale zapis v predlogu zakona, ocena Vlade glede samih finančnih sredstev. Vsi gledate nek statični model, kaj pa bo vse ta zakon prinesel tudi s finančnega vidika, pa ni bilo omenjeno. Ker ekonomija in javne finance niso zgolj statična tabela v dveh vrsticah, kot je tukaj prikazano. Torej naša odgovornost je dvojna. Da ustvarimo pogoje za razvoj in hkrati vzdržne javne finance. Naj vse tukaj prisotne in državljanke in državljane potolažim, ta zakon ne bo skopal takšne luknje, kot je tukaj navedeno, govorimo pa o tem, da ima zakon pozitivne učinke za upokojence, za višje pokojnine, za malega človeka, samozaposlene z nizkimi dohodki, kmeta, mlade podjetnike, normirance, družine, človeka, ki najema stanovanje in, če hočete, tudi za visoko usposobljen kader, za katerega Slovenija tekmuje z Avstrijo, Nemčijo, Švico in drugimi državami in podjetja, ki se dejansko odločajo ali bo naslednja investicija izvedena v Sloveniji ali kje drugje. Zato dejansko nasprotnike tega zakona danes pozivam, ne povejte nam samo, da zakon nekaj stane, povejte ljudem in gospodarstvu, kateri od teh ukrepov bi črtali. In se bo lahko potem tudi bolj konkretno pogovarjali. Se mi zdi, da je potem to poštena politična in tudi vsebinska razprava. Naj ponovno poudarim, ta zakon ljudem ne jemlje ničesar, jemlje pa bremena, znižuje davčne in prispevne stopnje, daje več možnosti za delo, olajšuje podjetništvo, ustvarja pogoje za večjo konkurenčnost in ljudem pušča več njihovega denarja. Hkrati pa tudi kot vlada ostaja odgovornost jasna: javne finance bomo varovali, spoštovali fiskalna pravila. Zdaj, kakšno stanje smo dobili po tej vladi oziroma prejšnji vladi, mislim, da ni tukaj razprava. Tistih 5 procentov, ki je bilo omenjeno, naj povemo, da se končuje načrt za okrevanje in odpornost, zato so statistike takšne. Mi bomo gradili Slovenijo, kjer se splača delati, kjer se splača ustvarjati, kjer se splača investirati, predvsem pa to, da bodo v Sloveniji ljudje ostali in ne bodo odhajali v tujino. Temu je tudi namenjen ta zakon in zato ga tudi zagovarjamo. Mogoče vi vidite izpad za državo, mi pa vidimo denar, ki ostane ljudem in gospodarstvu. In prav to je razlika med vami in nami.

Najlepša hvala.