Zdaj, v rebalansu smo se v zadnjih dneh ali tednih že kar nekaj pogovarjali, tako da jaz bom danes pa vem, da ta razprava še ni zaključena, podrobnejša razprava nas čaka čez cirka deset dni na Odboru za finance, bom danes predvsem govoril o številkah, torej v jeziku, ki ga naj bi vsi v tej dvorani obvladali. Ob prevzemu funkcije ste bili oziroma je bil minister za finance do proračuna za leto 2026 kritičen, bil je pretiran, netransparenten, nevzdržen, in danes predlagate rebalans, ki odhodke dvigne za milijardo 91 milijonov evrov, na 18,76 milijarde, torej 11 odstotkov nad realizacijo lanskega leta, ko so odhodki znašali 16,9 milijarde. In če je bil prvotni proračun pretiran, potem zaradi tega ne najdem besed. Prvič o ukrepih. Pogledal sem celotno gradivo. v njem ni niti enega varčevalnega ukrepa, niti ene same racionalizacije, niti ene sistemske spremembe, niti enega nastavka za reformo. Edino omembo najdem v vaši lastni obrazložitvi, kjer piše, da se ukrepi za ponovno uravnoteženje proračuna pripravljajo, citiram: "Za prihodnji dve leti." Napovedi so predloženi niso. To je pri Ministrstvu za finance, ki je štiri mesece govorilo o nujnosti konsolidacije. Konsolidacije težko razumeti kakorkoli drugače kot preložitev.

Drugič, o primanjkljaju, leta 2025 je primanjkljaj državnega proračuna znašal milijardo 720 milijonov evrov ali 2,4 odstotka BDP, letos ga načrtujete v višini 2 milijard 218 milijonov ali 2,9 odstotka. Torej povečuje se za pol odstotne točke BDP in to v letu, ko je slovensko gospodarstvo v drugem četrtletju z medletno rastjo 5 odstotkov raslo najhitreje v Evropski uniji. V takšnem letu se primanjkljaj znižuje vaš raste.

Tretjič, o tem, kako ostajate pod 3 odstotki ne z ukrepi, temveč z dvema enkratnima viroma. 176 milijonov iz sklada, v katerega se stekajo kupnine od prodaje državnega premoženja za pokojnine prihodnjih generacij. Z enim zamahom boste torej porabili tisto, kar se je tam nabiralo vrsto let. In 86 milijonov evrov dodatnih dividend, skupaj 263 milijonov enkratnih prilivov. Brez sklada bi primanjkljaj znašal približno 3,1 odstotka. In tukaj moram biti natančen, ker pišete finančniki finančnikom, ta podračun je proračunski sklad znotraj sektorja država. Kupnine, ki so vanj pritekale, niso bile prihodek po metodologiji ESA. Izplačila za pokojnine, obveznosti pa so pa odhodek so. Ta manever torej ne izboljša salda sektorja država niti za 1 evro, popravi le optiko državnega proračuna in vaša lastna obrazložitev ga utemeljuje z izogibanjem kršitvi maastrichtskih meril. Prosim, da mi eden od vas danes pojasni, kako oboje lahko drži hkrati.

Četrtič, o prihodkovni projekciji. V gradivu sami navajate, da so prihodki v prvem polletju dosegli 49,7 odstotka načrta. Da dosežete za 6,3 odstotke višji načrt, morate v drugem polletju prebrati približno milijardo 94 milijonov evrov več kot v prvem, to je 13,9 odstotka. Torej v prvem polletju je rast znašala 8,4 odstotka. In tudi če celotna tranša iz mehanizma za okrevanje prispe do konca leta, mora iz davčnih in nedavčnih virov priti še približno 820 milijonov evrov več kot v prvem polletju. Iz vaših istih podatkov sledi še nekaj, načrtujete, da bo primanjkljaj v drugem polletju nižji kot v prvem približno milijardo 12 milijonov milijonov proti milijardi 207 milijonov in to v poletju, v katero nalagate 276 milijonov za obrambo, 320 milijonov dodatnih pravic porabe za okrevanje in izplačilo zimskega regresa. In težko sledim tej dinamiki kot ekonomist.

In petič, v rezervi, splošno proračunsko rezervacijo ste znižali iz petih milijonov evrov na nič za zadnje tri mesece in pol leta. Za zadnje tri mesece in pol leta. v katerem je 22. novembra možen referendum z znatnimi proračunskimi posledicami, ki jih v rebalansu ne upoštevate z nobenim zneskom. In ne poznam finančnega ministrstva, ki bi si to privoščilo namerno. Danes sem se zadržal pri okviru celotnega rebalansa. Razširjeno razpravo z analizo po posameznih politikah in s podobnimi vprašanji bom podal skupaj s kolegi na seji Odbora za finance konec tega meseca in do takrat pričujem odgovore na vprašanja, ki jih postavljam danes, saj bodo ta vprašanja tam izhodišče razprave in ne njen zaključek.

Torej, naj sklenem, ta rebalans je natanko to, kar ste sami najostreje kritizirali, rekordna poraba tako da me veseli tudi komentar kolegov iz koalicijskih strank, ki sem si jih v štirih letih naposlušal, o rekordni porabi naše vlade. Torej. Ampak ta rekordna poraba je financirana z enkratnimi viri in inflacijskim davkom na dodano vrednost. Kot še enkrat, brez enega samega ukrepa na odhodkovni strani. Razlika je le v tem, saj veliki strokovnjak za ekonomijo boste lahko kasneje komentirali, se veselim debate najine. Torej, razlika je le v tem, da ste tokrat vi tisti, ki ga podpisujete in vsi v tej sobi vemo kdo bo to plačal. Proračun za leto 2027, v katerem enkratnih virov ne bo več, prihodkov od inflacije pa, upajmo, tudi ne. In zdaj vprašanja za državno sekretarko, pristojno za proračun, tako kot sem rekel, vprašanja se nanašajo na rebalans kot celoto. Podrobnejša vprašanja po posameznih politikah bodo postavljena na seji Odbora za finance. Katere konkretne varčevalne ukrepe po vaše vsebuje ta rebalans na odhodkovni strani z navedbo postavke in zneska? Drugič, zdaj, jaz sem se omejil na deset vprašanj ali v paketu vseh deset povemo? V redu, dobro. Drugič, v obrazložitvi navajate, da se ukrepi za uravnoteženje pripravijo za prihodnji dve leti. Kdaj bodo predloženi, v katerem dokumentu in kakšen je njihov ocenjen fiskalni učinek? Tretjič, kakšen je učinek porabe 126 milijonov evrov iz podračuna iz 79. člena ZSDH1 na saldo sektorja država po metodologiji ESA 2010? Četrtič, transfer v pokojninsko blagajno se znižuje za 214 in pol milijonov evrov. Pooblastilo za porabo sklada znaša 176 milijonov, iz katerega vira se pokriva razlika 38,5 milijona? Petič, prihodki so v prvem polletju dosegli 49,7 odstotka načrta. Na katerem Na katerih mesečnih podatkih temelji predpostavka, da bo v drugem polletju za 13,9 odstotka višji kot v prvem? Šestič, zakaj je primanjkljaj v drugem polletju načrtovan nižje kot v prvem, čeprav so v zadnjem četrtletju uvrščeni dodatni obrambni izdatki, dodatne pravice porabe NOO in zimski regres? Sedmič, zakaj je splošna proračunska rezervacija znižana nič in s katerim instrumentom boste pokrili nepredvidene obveznosti do konca leta? Osmič, kolikšen del povečanja odhodkov je posledica obveznosti, prevzetih pred 1. januarjem 2026 in kolikšen del odločitev sprejetih po tem datumu. Devetič, rebalans na prihodkovni strani knjiži 254,7 milijona evrov dodatnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost? Koliko od 60 preostalih mejnikov je bilo izpolnjenih do 31. avgusta in ali je bil sedmi zahtevek že oddan Evropski komisiji? In zadnje vprašanje, ali je Ministrstvo za finance izdelalo oceno skladnosti Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije z zavezami, mejniki in cilji iz načrta za okrevanje in odpornost? Hvala lepa.